VABLJENI
NAVIGACIJA:
NAPOTKI ZA ROMANJE:
Romanje je sveto potovanje na katerem izstopimo iz svoje notranjosti, da bi se približali Bogu. Na pot se odpravimo brez kakršnihkoli pričakovanj, vendar z veliko odprtostjo in osredotočenostjo na Božje dotike. Božji dotiki so lahko: radost, veselje, mir, ljubezen, spoznanje, zato je dobro, da smo k temu tudi sami naravnani. Če nosimo v sebi jezo, žalost, smo slabe volje, nas kaj vznemirja, vse to najprej odložimo pod Jezusov križ. Za odprtost do Božje milosti se vnaprej pripravimo z molitvijo devetdnevnice, ali po poti zmolimo Rožni venec.
Naše romanje bo namenjeno predvsem zahvali za prejete milosti duhovnih vaj v vsakdanjem življenju in blagoslovu, da še naprej ostajamo skupaj z Gospodom. Na pot se odpravimo z lastnim prevozom, avtomobile bomo pustili na plačljivem parkirišču Zelenica v neposredni bližini cerkve. Cena parkiranja je 3 €/dan. Od tam se odpravimo peš do cerkve do koder je 6 minut hoje.
31. 5. 2025 bomo poromali k podružnični cerkvi posvečeni sv. Ani, na Podljubelj. Cerkev stoji na višini približno tisoč metrov nadmorske višine, kar pomeni, da jo obkrožajo visokogorske planine. Na njenem mestu je včasih stala kapelica, ki so jo blizu gostišča postavili stiški menihi kot skrbniki trgovske poti v 13. stoletju, tudi ta je bila posvečena sv. Ani, priprošnjici za srečno potovanje. Čez ljubeljski prelaz je namreč že v rimskih časih peljala nevarna pot na Gosposvetsko polje.
Tamkajšnji župnik nam bo pripravil sveto mašo, s pričetkom ob 10. uri, priporočen prihod je vsaj 30 minut prej. Po maši bomo izvedeli še kaj zanimivega o sami cerkvi ter o Tržiču in okolici, nato bo sledil agape, ki ga bomo imeli v Jožefovi dvorani v župniji Tržič v samem centru Tržiča. Parkirišče je zagotovljeno. Domov naj se vam nikar ne mudi, ko se bomo okrepčali se bomo odpravili na ogled Tržiča, s Tržiškim muzejem, ki je razdeljen na 6 enot:
– spominski park in muzej posvečen nekdanjemu koncentracijskemu taborišču Ljubelj,
– baraka nekdanje partizanske tiskarne, nad Dolžanovo sotesko
– nekdanja fužina in kovačnica Germovka v središču mesta
– Kurnikovo hiša – najstarejša hiša v mestu
Vojteh Kurnik je bil znan, kot ljudski pesnik, rokodelec – natančneje kolar: izdelovalec ali popravljalec lesenih delov vozov, bil je tudi zbiratelj pregovorov in narodnih pesmi, ki jih je redno objavljal v raznih časopisih. Svoje verze je pisal kar med delom, na pooblane deske in jih pozneje prepisoval na papir, koval je resne in šaljive pesmi. Nekoč je zapisal: “Kot gnezdo ptič, ljubim Tržič”. Danes je v Kurnikovi hiši etnološki muzej, ki prikazuje tako njegovo življenje ter literarno delo, kot tudi lokalno dediščino Tržičanov iz druge polovice 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja.
– Pollakova kajža – razstava tržiške obrti, še posebej čevljarstva, nogavičarstva … v isti hiši ima prostor tudi Slovenski smučarski muzej.…
“Dolge naj bodo te nitke veselja, kratke pa nitke gorja”, Marija Ahačič Pollak
