Po Frančiškovih stopinjah nas je popeljala skupnost Romar pod duhovnim vodstvom br. Primoža Kovača, p. Matei-ja Sente§, s. Mojce Korošec in Aleksandre Babič, vodje skupnosti Romar.
Najprej smo se ustavili v Padovi, kjer smo imeli sv. mašo pri sv. Leopoldu Mandiću, nato smo obiskali še sv. Antona Padovanskega. Tukaj nas je razvajalo lepo sončno vreme. Ko smo se peljali proti našemu cilju, pa je močno deževalo. Ko smo po več urah od daleč zagledali Assisi, je sonce obsijalo mesto, kot da nekdo drži reflektor nanj, nad njim pa črni oblaki, ki so zadrževali svoje „solze“. Po nastanitvi smo se po večerji zbrali pri večernicah, zjutraj pa pri hvalnicah. Tako je bilo vse štiri dni.
Rietska dolina in njena mesta
Srednjeveško mestece Greccio (705 nmv.). V tem kraju je decembra 1223 Frančišek obhajal Božič na poseben način. V gozdu, blizu samostana so našli v pečini votlino. Prijatelju je naročil naj tja postavi jasli s senom in naj pripelje tudi vola in oslička, da bo prav tako kot v Betlehemu. Ko je prišel dan veselja, so iz siromašnih hiš prihajali ljudje in nosili sveče in bakle, da bi razsvetlili noč. Med sv. mašo, ko se hostija spremeni v Kristusovo telo in vino v Njegovo kri, se mu je v jaslih prikazalo majhno dete-Jezus, ki so ga videli tudi njegovi sobratje. Kasneje so nad jaslimi zgradili oltar in cerkev posvetili sv. Frančišku, kjer bratje živijo še danes. Frančišek Asiški velja za tistega, ki je prvi imel zamisel in postavil upodobitev božičnega dogodka. Lani smo praznovali 800. obletnico tega dogodka.
Pot smo nadaljevali do kraja Fonte Colombo (547 nmv). Ime je dobilo po studencu, ki se nahaja globoko v gozdu in ga je sam Frančišek imenoval Fons Columbarum (Studenec golobov). Tukaj sta se zgodila dva pomembna dogodka v njegovem življenju: Božji navdih in potrditev Vodila ter operacija oči. 40 dni se je postil in zbrano molil v votlini ter po Božjem navdihu napisal Vodilo. Frančiškov podpis je bil črka T- tau ali tav (grško)- Antonov križ (Anton Puščavnik), ki ima poseben pomen v Sv. pismu (Ezk 9). In ta tau je Frančišek predpisal bratom kot redovno oblačilo (habit). Pri iztegu rok se tako oblačilo oblikuje v križ. Napisano Vodilo je papež Honorij III. 29.novembra 1223 potrdil. Zaradi tega dogodka je Fonte Colombo imenovan frančiškanski Sinaj. In prav tukaj smo imeli sv. mašo.
Poggio Bustone– 800 nmv, je majhen kraj, od koder se razgrne enkraten pogled na celotno Rietsko dolino. Visoko na samotnem hribu je Frančišek našel izdolbeno jamo, kjer je molil. Tukaj mu je bilo razodeto popolno odpuščanje vseh grehov in da se bo število bratov zelo povečalo. Na tem kraju smo imeli možnost svete spovedi.
Nato smo se odpeljali do samostana La Foresta, kjer se je Frančišek ustavil l.1225 na povabilo duhovnika zaradi okrevanja in zdravljenja oči. Ta kraj je še posebej zanimiv zaradi čudeža, ki se je tam zgodil. Ljudje, ki so prihajali k Frančišku na obisk, so opustošili skoraj ves vinograd, zaradi česar se je duhovnik jezil. Toda Frančišek mu je zagotovil, da bo ob trgatvi grozdja več kot dovolj. In tako se je tudi zgodilo.
Cerkve Assisija
Najprej Chiesa Nuova- postavljenaje na temeljih, kjer je nekoč stala Frančiškova rojstna hiša. Tu smo imeli sv. mašo. Na tem kraju sem doživela zelo globok Božji dotik . Pred vhodom stoji kip Frančiškove mame Pike, ki v drži v rokah razklenjene verige in njegovega očeta Pietra, ki mu čez roko visi Frančiškova obleka. Tukaj je Frančišek preživljal svoje otroštvo in radoživo mladost. Posebna zanimivost pri Frančišku je to, da se je tudi on rodil v hlevu vola in osla, kot Jezus. Mama Pika namreč ni in ni mogla roditi in se je po nasvetu skrivnostnega romarja, ki se je ravno takrat pojavil na vratih, zatekla v hlev, kjer je brez težav rodila. Na tem mestu je zdaj kapela „Mali Frančišek „ Francesco Piccolino.
Potem smo se spustili malo nižje, v predmestje Assisija do cerkve sv. Damiana– San Damiano. L1205 se je v tej cerkvi zgodil čudež, v katerem je sv. Frančišek slišal Kristusove besede s križa: „Pojdi in popravi mojo hišo, ki se, kot vidiš podira.“ Kasneje spozna, da je Jezus mislil naj popravi Njegovo hišo tudi v duhovnem smislu. Tukaj je bil potem prvi samostan sv. Klare, ki je dvanajst let mlajša, šla po Frančiškovih stopinjah. Kasneje so sestre zaradi varnosti, ker so bivale pred mestnimi vrat, preselili v nov samostan tik pod cerkvico sv. Jurija. Nestrohnjeno telo sv. Klare so kasneje tudi prenesli v Baziliko sv. Klare v Assisiju. Dve leti po njeni smrti- 1255- so jo že razglasili za svetnico. Že v času njenega življenja so se zgodili številni čudeži. Eden od njih je rešitev samostana ubogih sester, ko je bolna Klara pokleknila pred Najsvetejše in začela goreče moliti. Nenadoma so zaslišali nežen glas, ki je prihajal iz ciborija: „Ne skrbi, Klara, vedno vas bom varoval.“ Sv. Klara je najpogosteje upodobljena z monštranco v rokah.
Asiška stolnica sv. Rufina. V tej cerkvi sta bila krščena Frančišek in Klara. Še vedno stoji tam tisti krstni kamen, ki ga danes vidimo na desni strani ob vhodu v cerkev. Klarina rojstna hiša, od katere ni ostal niti kamen, je bila na levi strani trga pred stolnico (zapis iz l.1148). Na njenem mestu je postavljena majhna kapelica.
Stara Asiška stolnica-Maria Maggiore. Cerkev je bila prvotno zgrajena v 10.st., sedanja stavba pa je iz 12.st. Še vedno so ohranjene čudovite freske iz 14. In 15.st. Na tem kraju se je zgodil znan Frančiškov dogodek, ko ga je oče Pietro Bernardone pripeljal pred škofa, da razsodi glede Frančiškovih dejanj, ko mu je pokradel in prodal njegovo blago. S Tem zaslužkom je nameraval obnoviti cerkev sv. Damijana. Takrat se je Frančišek odločil, se slekel do golega in se odpovedal očetu: „Oče naš, ki si v nebesih in ne več moj oče Pietro Bernardone „. S tem se je Frančišek odpovedal bogati dediščini in se prostovoljno oklenil uboštva. V tej cerkvi so zdaj relikvije sv. papeža Janeza Pavla II. in Carla Acutis- zavetnik mladine in računalniških programerjev (1991-2006).
Bazilika sv. Frančiška– grajena je v hrib in obsega dve cerkvi . Zgornjo in spodnjo. Notranjost Zgornje cerkve je v gotskem slogu. Obe, Zgornjo in Spodnjo cerkev, krasijo številne freske pozno srednjeveškega slikarstva. Po ozkih stopnicah smo se spustili do kripte bazilike, kjer že osem stoletij počiva Frančiškovo telo. Tukaj je zelo priporočljivo v zbranem molku pokleknili in se poglobiti v molitev, da začutiš njegovega blagega duha, ki vsakemu šepeta: „Mir in dobro!“
Ustanovitev Frančiškovega bratstva
Prociunkula (=majhen košček zemlje) je sveti kraj, ki je zibelka Frančiškovega bratstva in kraj njegove smrti. Tudi to cerkvico je prenovil on. Bila je že v precej slabem stanju. Po nekem izročilu bi naj neka pobožna duša tam slišala peti angele. Zato so ji rekli Marija Angelska. To je bil Frančiškov najljubši kraj. Nekoč je v molitvi prosil Božjega usmiljenja za vse človeštvo. Prejel je razodetje, da bodo na tem mestu ljudje deležni posebnih milosti. Zato je sklenil prositi papeža Honorija III. za odpustek, da bi bili verniki, s strani Boga oproščeni vseh kazni za grehe. Vedno kadar poromamo tja, smo lahko deležni odpustka, pove brat Primož. V teku zgodovine je cerkev razširila porciunkulski odpustek v sami cerkvici Svete Marije Angelske na vse dni v letu vsem, ki so iskreno spokorjeni. Na tem svetem kraju obnovijo veroizpoved ter zmolijo Očenaš in Zdrava Marijo po papeževem namenu. Milosti porciunkulskega odpustka smo lahko pod istimi pogoji deležni vsako leto 2.avgusta v vseh cerkvah Frančiškovih manjših bratov in vseh župnijskih cerkvah.
Za konec še en ogled- La Verna. To je pravzaprav gora na gori, od Assisija oddaljena 120 km, na višini 1128 nmv. Z blagim vzponom z ene strani, z druge pa podprta z do 40m visokimi stenami. Ta gora je polna skritih kotičkov. Podaril mu jo je grof Orlando Catani iz Chiusia, ko je o Frančišku že mnogo slišal in ga je zelo spoštoval. Med 1l1216 in 1218 je Frančišek skupaj z brati tam zgradil cerkvico sv. Marije Angelske, ki je po dimenzijah močno podobna Procijunkuli. Tukaj se je Frančišek nekega dne, ko je molil, znašel na drugi strani cerkve nad prepadom. Na tem mestu je prejel Kristusove rane. Frančiška so tudi razpoke v steni spominjale na rane in trpljenje našega Gospoda Jezusa in na besede sv. pisma: “Zemlja se je stresla, gore so se razpočile” (Mt 27,51)
Z veliko hvaležnostjo za vse prejete milosti, smo se po štirih duhovno bogatih dneh vrnili domov.
FRANČIŠKOVA MOLITEV PRED KRIŽANIM
O vzvišeni in veličastni Bog,
razsvetli temine mojega srca.
Daj mi pravo vero, trdno upanje
in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje,
O Gospod,
da se bom držal tvoje svete zapovedi.
Amen.
Zapisala, Metka Vrbnjak
VIRI:
- Hvaljen moj Gospod – priročnik za romanje – Aleksandra Babič
- Wikipedija
- Osebna izkušnja
