Skupnost Romar smo se na zaključno romanje, v zahvalo za prejete milosti duhovnih vaj v vsakdanjem življenju, odpravili v Stari trg ob Kolpi. Med potjo smo molili Rožni venec, Molitev Božjega usmiljenja in s pesmijo slavili Boga. Vožnja je bila v obe smeri zelo prijetna, vzdušje pa radostno in veselo. Na dogovorjeni cilj smo prispeli med prvimi. Okolje in prisrčen sprejem domačinov ter tamkajšnjega župnika gospoda Jožeta Pavlakoviča nam je dalo vedeti, da smo ob pravem času na pravem mestu. Vesela sem, da je to v svojem srcu čutil tudi Jurij, dolgoletni udeleženec duhovnih vaj, ki nas je že pred enim letom povabil v svoj domači kraj.
Vsako naše romanje je čudovito in globoko doživeto, ampak to je bilo nekaj posebnega in zelo milostno. Organizacija, gostoljubje domačinov in župnikova razpoložljivost so nas navdihovali z neizmernim veseljem. Po slovesni maši v cerkvi posvečeni svetemu Jožefu in agapeju v tamkajšnjem župnišču, je sledil ogled okoliških krajev z mini busom. Občudovali smo ustvarjalnostjo tako župnika, kot tudi umetnika, rezbarja Antona Šegina. Mt 7, 16: »Po njihovih delih jih boste spoznali.« V lesenih izdelkih: cerkvenih klopeh in drugem pohištvu, kipih in drugih upodobitvah, se razodeva Božja beseda in sam Bog v upodobljenih osebah in dogodkih. Poleg močne želje Lk 10, 37:«Pojdi in ti delaj prav tako,« da bi tudi mi duhovni spremljevalci Romar, s svojim delom postali tako izraziti pričevalci žive Božje besede, me je vznemirjalo vprašanje: «Kako?«
Odgovor smo že prejeli v vsebinsko bogati pridigi: Lk 10, 41-42: »Le eno je potrebno.« Kdor želi biti oznanjevalec Božje besede, mora najprej sesti k Jezusovim nogam in kakor Marija vsrkavati Njegove besede in se v globini svojega srca srečevati z Njim vsak dan.
Hvala Juriju za povabilo in vsem njegovim pomočnikom za odlično organizacijo, gostoljubje in župniku Jožetu, ker preprosto je in pričuje za našega Gospoda.
Aleksandra
Moj prispevek vtisov na zaključnem romanju Romar je, kot vedno najprej, pozdrav miru: »Dragi bratje in sestre, naj bo krik naših src MIR, NE NASILJE!, ker smo otroci Sv. Marije, ki je zavetnica miru. In beseda mir je sestavljena iz treh elementov:
M= molitev za Božji dar (vse je milost);
I= iskreno (brez laži in nemira);
R= radost (do vsega stvarstva).
Tako recimo ob stisku roke, kot pravi apostol Pavel v svetem pismu 2Kor 13,12: »Poljubljam te, s svetim poljubom! A, misli iskreno, saj je v njem vsa moja ljubezen, veselje, upanje in zaupanje mojega srca, v srce Marije in Jezusa. O, moj Bog, naj bom tvoj glasnik miru!«
Potem v nadaljevanju, je zahvala soudeležencu Juriju iz Bele Krajine, ki nas je povabil v ta prečudoviti kraj: Stari trg ob Kolpi. Koliko krasnih pogledov za dušo, sem doživela, prelepega pripovedovanja o zgodovinskih dogodkih, okusni postrežbi, smo bili deležni … še lepo vreme nam je bilo naklonjeno. Skratka vse smo imeli, kar paše zraven za dobro počutje. Spoznali smo enkratnega duhovnika, s katerim se je bilo toplo družiti, saj je izžareval prijazen pristop do vseh, še in še bi ga poslušali, kar smo tudi storili, poleg bogate Svete maše in poučne pridige, ki nam jo je požrtvovalno daroval. Za piko na, pa nam je bil na voljo, še naš dragi Tone Š. z umetnostno izdelavo svojih neprecenljivih stvaritev. Bogu hvala, za vse to, kar dobrega skriva, ta skromna, tiha, pa vendar zelo obdarjena pokrajina. Močno upam, da mi bo dana v prihodnosti, še kakšna obnovitev udeležbe. Bb.
Marjetka
Tudi letos sem se že ves mesec maj veselila našega zaključnega romanja. V avtu sta se mi pridružila še dva romarja. V Kranju sem se kar nekaj časa vrtela v krogu in iskala dogovorjeno ulico, čeprav je bila le nekaj metrov oddaljena. Kmalu mi je postalo jasno, da bo potrebno začeti moliti, da bomo pravočasno prišli do sv. maše. Pot se je nadaljevala z molitvijo rožnega venca in občudovanjem prelepe pokrajine. Po Božji milosti smo prišli še pravočasno v Stari trg in dobili parkirno mesto v župnikovi garaži. Po doživeti sv. maši je sledil sprejem novih spremljevalk. Pogled na nove spremljevalke me je navdal z veliko hvaležnostjo, da nam Gospod pridružuje nove sestre in brate. Po veselem druženju ob mizi smo odšli k podružnični cerkvi Marije Vnebovzete v Zagradcu, kjer so me navdušili leseni kipi – polni evangeljskega veselja na obrazih. Prav takšni pa so bili tudi naši izrazi ob vseh lepotah in dobrotah, ki smo se jih še v nadaljevanju naužili. Bogu hvala za vse in vsem, ki ste pripravili to čudovito romanje.
Tanja L.
Vedno se rada udeležim zaključnega romanja, ker je vedno tako lepo, prijetno, ko bratje in sestre prebivajo skupaj. Na pot smo se odpravili skupaj z Darinko in Janezom Klavžar in Jožetom, mojim možem. Naj povem, da še nikoli nisem bila v tem kraju. Navdušila me je lepota pokrajine, predvsem pa gorečnost gospoda župnika in predvsem našega udeleženca DV Jureta, ki je sam prevzel vso organizacijo romanja in jo tudi vrhunsko izpeljal. Ganila me je njegova pripadnost naši skupini Romar, njegova zvestoba, da se udeležuje naših srečanj v Dravljah iz tako oddaljenega kraja. V srcu sem čutila hvaležnost in veselje, da smo končali še en krog DV, čutiti je bilo povezanost v Sv.Duhu. Tudi moj mož je rekel: “bilo je zelo lepo … Doživel sem skupnost v pravem pomenu besede, da so v naši skupnosti tako srčni ljudje kot je Jure.”
Bogu hvala za vse, kar nam daje.
Davida
Toplina, ki jo nariše Bog
Pot do čudovite cerkvice, obdane s prekrasno naravo, sem doživljala kot tih, skoraj svet trenutek. Z vsakim korakom sem bolj čutila, kako nas Bog nežno obdari z lepoto stvarstva — z naravo, ki je tako čarobna, skoraj rajska. Kot da bi nas že sama pot pripravljala na milosti, ki nas čakajo na cilju. Ko smo prispeli, je bil sprejem topel in čuteč. Kamor koli sem pogledala, je bilo čutiti veselje, radost, smeh, iskrenost in iskrivost. Na obrazih nas vseh je žarel tisti topel sij — sij Njegove ljubezni, ki je nekaj najbolj popolnega, kar lahko človek prejme.
Najmočnejši vtis so name naredile lesene skulpture ob klopeh. Že prva klop, pa nato še podoba Joahime in Ane, me je globoko nagovorila. Sedeti v klopi, pred katero sta upodobljena Marijina starša, je bilo nekaj neverjetno milostnega. Kot da bi nas Marija sama, nežno in tiho, vabila bliže — skozi podobe, ki jih tako hitro spregledamo, če se ne ustavimo.
Ob tem sem začutila globoko hvaležnost za njeno spremljanje skozi vse leto naših duhovnih vaj. Koliko ljubezni je bilo v tem letu — negujoče, potrpežljive, nežne ljubezni, ki nas je oblikovala in povezovala. In prav na tem romanju sem lahko jasno videla, kako zelo nas je vse skupaj obogatilo.
Maja
Tudi letošnje romanje je zame pomenilo spoznavanje novih krajev kjer še nisem bila. Spoznati te kraje in njihove znamenitosti je bilo res nekaj nepozabnega. Posebej hvala Juriju in g. župniku za nepozabno gostoljubnost in prijaznost, s katero smo bili sprejeti. Dan je bil dolg in bogat z novimi spoznanji zelo lepo urejenih krajev in njihovih posebnosti.
Zvonka
Pozdravljeni, letos sem se prvič udeležila zaključnega romanja v Stari trg pri Kolpi. Vesela sem bila tolikih udeležencev, kljub temu, da je lokacija na meji Slovenije. Sveta maša je bila skrbno pripravljena in čutilo se je veliko hvaležnosti in veselja v vseh nas romarjih. Bilo je zelo izrazito, kako velik je za nas kristjane pomen skupnosti, prav tako pa tudi moj osebni odnos z Bogom. Seveda je tudi po Sveti maši, bil prijeten trenutek druženja. Zelo lepo je bilo tudi organiziran ogled prečudovitih belokranjskih krajev. Skratka hvaležna in vesela Bogu za vse, kar sem prejela v tem letu po skupnosti Romar.
Bogu hvala.
Zbogom.
Boža
Stari trg ob Kolpi je bil kraj našega zaključnega romanja v letu 2026. Sveta maša v zahvalo za vso prehojeno pot, darove in sadove naših Dvž. To je bil dan, ki ga je nam podaril Gospod. Radovali in veselili smo se ga. Gostoljubje in prisrčnost g. župnika Pavlakoviča in občestva, lepota stvarstva, krajev ob Kolpi, ki smo jih videli, cerkvic. Umetnine domačina-izrezljani kipi, jaslice iz ogromnega debla (mislim, da je 4 t težak). Resnično, hvala in slava Gospodu za to romanje.
Angelca
Vsako naše romanje je lepo, milostno… Letošnje romanje pa je preseglo vsa dosedanja. Toliko lepot! Že sama narava, potem cerkve z umetninami domačega mojstra, g. župnik, ki nam je namenil toliko časa, enako domačin kipar, rezbar… Toliko duhovnosti! Pa pristna domačnost, topel sprejem, sproščeno vzdušje… Vsa zahvala Juriju, ki je vse organiziral, celo avtobusni prevoz! Seveda je bila vrhunec zahvalna sveta maša. Posebej sem se zahvalila za vse milosti, ki sem jih jaz sama in tudi vsi ostali prejeli v zadnjem krogu DVŽ. Hvaležna sem za vse spremljevalce, za vse udeležence DVŽ, posebno za moje spremljance; hvaležna sem za šolanje pri p. Janezu Poljanšku, predvsem pa Aleksandri, ki vse vodi, skrbi za vse, nas povezuje… Bogu hvala za vse! Naj nas dobri Bog še naprej vodi in spremlja v hoji za Njim. Dana
Kot vsako leto do sedaj, se tega romanja izredno veselim. Tako sem se tudi tega. Dolga in mirna pot nas je peljala čez Hrvaško. Zelo blaženo je bilo po poti opazovati čudovito naravo. Na cilj smo prispeli minutko čez deseto, direkt Jezusu v objem. Polna cerkev Romarjev je v meni vzbudila veliko veselje in ljubezen do prav vsakega. Pri Marijinem kipu smo štiri sestre v Kristusu obnovile posvetitev Marijinemu srcu, kar je bila pika na i. Organizatorji so se v nulo potrudili za naše romanje tudi glede pogostitve in nadaljnjega ogleda tega čudovitega kraja. Posebej me je prevzel umetnik, ki iz lesa izdeluje svete podobe, da ti vzame sapo. Bogu hvala za prekrasen dan 😊☀️.
Metka
Meni je bilo preprosto lepo. Vesela sem vsakega srečanja s člani in seveda tudi romanja, ki je vedno veselo, sproščeno in izpopolnjujoče. In tako je bilo tudi letos. Zato sem vedno že celo leto v pričakovanju in se vsakega romanja udeležim, razen, ko mi je umrla mama. Letos sem posebej hvaležna za dobro organizacijo in za, po mojem mišljenju, veliko vloženega truda. Prepričana pa sem, da je vedno tako. Da se vsak maksimalno potrudi. Posebej sem hvaležna Bogu za Romarja, brez katerega verjetno nikoli ne bi obiskala krajev, v katere gremo z našo skupnostjo, vsaj ne na tak način. Zelo mi je bil všeč domači duhovnik, njegova aktivnost, zgovornost in gostoljubnost. Kot vedno, sem uživala že v skupni poti do Starega trga. Z veseljem peljem sestrice, ki same ne morejo voziti. Združene v molitvi in sproščenem vzdušju je pot, ne glede na dolžino vedno prekratka. Bog nas vsako leto obdari s prelepim vremenom, da je doživljanje lepot Njegovega stvarstva se bolj intenzivno. In tako je bilo tudi letos.
Vsa zahvala gre Njemu. Za romarje, za božjega služabnika, za naravo, za možnosti bogate pogostitve in ne nazadnje za mir, v katerem se vedno lahko nemoteno vršimo in izvajamo taksne dogodke.
Bogu hvala!
Nada
Romanje je bilo čudovito. Že vožnja z bivšo spremljanko je bila bogata. Sveta maša v čudoviti cerkvici z Romarji, nagovori,…romar z vozičkom, ki je zastopal ženo: z nasmejanim obrazom zroč v cerkveni turn s pritrkavanjem, ki je občudoval zven zvonov- mi je pustil pečat veselega kristjana, čeprav hromega. Kako malo je potrebno za veselje v srcu!!! Prijeten klepet, prijetno vzdušje: čudovito!
Viktorija
Meni je bilo na romanju v Stari trg zelo lepo. Vožnja je bila res dolga, je pa prinesla priložnost za pripravo z molitvijo. Kjerkoli smo Romarji zbrani znamo pripraviti lep dogodek. Tudi tokrat je bilo tako. Maša je bila lepa, bogata, dodatno me je nagovoril župnik g. Pavlakovič s svojo energičnostjo in dobrovoljnostjo. Belokranjci so še enkrat več dokazali kako odlični gostitelji so, z velikodušno pogostitvijo in organizacijo izleta do Marijine cerkvice in turizma Konda, kjer smo se naužili okusnega sira in ovčjega sladoleda. Bil je zelo lep dan v krogu dobronamernih ljudi, ki imajo radi Boga!
Klemen
Vtisi z romanja v Stari trg ob Kolpi so zelo prijetni. Bila sem presenečena nad vsem. Predvsem nad gostoljubnostjo in organizacijo romanja, saj je bilo vse tako organizirano, da smo zaključili v poznih popoldanskih urah. Seveda srčika našega romanja je sveta maša, katero je daroval tamkajšnji župnik s prisrčnim nagovorom oz. pridigo in z ljudskim prepevanjem nas vseh romarjev in je bila zelo doživeta, mislim, za vsakega udeleženca. Tudi po sveti maši se je naše druženje nadaljevalo najprej z obilnim agapejem, da smo se telesno okrepili in nadaljevali srečanje v prijetnem klepetu. Še bolj pa sem bila presenečena, da je bil organiziran celo avtobusni prevoz, da smo si lahko ogledali znamenitosti krajev. Navdušili so me izdelki, izdelani iz lesa, predvsem pa, da smo se srečali z mojstrom, ki je vse to ustvaril in tudi gospod župnik je zapustil nepozaben pečat tega romanja, da je preživel celo popoldne med nami in z nami v zelo prijetnem druženju. Za to mu iskrena hvala. Hvala pa tudi gospodu Juriju, ki mislim, da je imel odločilno organizacijsko skrb za romanje. Pa tudi vsem belokranjskim romarjem, ki so pokazali neizmerno gostoljubnost, toplino in lepoto njihovih dobrot in krajev. Hvala vsem in Bog naj jih varuje še naprej in naj še naprej ostajajo udeleženci skupine Romar.
Marija B.
Moji vtisi na romanje v Stari trg ob Kolpi: Najprej je v mojem srcu ena velika hvaležnost za tako čudovito romanje. Zame osebno je bilo romanje velik blagoslov in milost. Že sama pot tja – čudovito romanje po cestah naše prečudovite domovine Slovenije. Zelo sem hvaležna Nadi, da me je vzela s seboj na to prelepo romanje. Tudi družba Angelce in Andreje je bila res prijetna. Pot smo si krajšale z molitvijo rožnega venca in s prijetnim pogovorom.
Lepo je videti, da smo se v velikem številu udeležili romanja.
Naša skupnost Romar pa se neizmerno veseli treh novih spremljevalcev. Naj jih ljubi Jezus obilno blagoslovi, da bodo predano stopali po poteh za Njim. Zelo se me je dotaknila sveta maša. Močno pa so me nagovorili detajli cerkve, ki so izdelani iz lesa. Kako mogočna so dela, ki služijo Gospodu. Sledilo je prijetno druženje. Vesela sem in zelo hvaležna, da se je romanja udeležil tudi moj spremljanec in sedaj tudi birmanec David z družino. Po druženju in okusnih dobrotah smo si ogledali še mnoge krasote tega prelepega dela naše domovine. Toliko lepega smo videli in doživeli pa tudi poskusili ovčji sir, jogurt in sladoled. Kako neizmerno lepa so dela mojstra, ki s predanostjo in požrtvovalnostjo ustvarja v čast Gospodu. Močno me je nagovorila tudi prelepa reka Kolpa. Vedno znova pa se me močno dotakne povezanost naše skupnosti in predanost. Čudovito je zavedanje, da sem del te skupnosti. Naše romanje je še en kamenček v mozaiku, v katerem skupaj rastemo v veri in hoji za Gospodom.
Pot domov je bila polna prelepih spominov, predvsem pa hvaležnosti za tako čudovit dan, ki nam je bil dan.
Vse dobro in mnogo blagoslova,
Urška
Že od dneva, ko sem izvedela, da bomo poromali v Stari trg ob Kolpi, sem začutila veselje. Kako ne bi bila vesela, saj sem tukaj skoraj doma. G. župnika in faro kar dobro poznam. Posebno radost pa mi je dajal zavetnik te župnijske cerkve, Sveti Jožef. K njemu prihajam z mislijo na očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa in mojega očeta. K njemu se obračam s prošnjo za pomoč v vsaki moji stiski kot k očetu. Vedno me usliši. Tudi na tem romanju sem čutila, da je z nami, da smo v njegovi hiši. Kjer je pa poleg zemeljskega očeta tudi Bog, naš Nebeški Oče, je zaupanje in vera v Boga popolna. Popolnost v duhu sem čutila tudi tokrat na zahvalnem zaključnem romanju. Hvala Svetemu Jožefu, hvala Sveti Materi Mariji, ki je vedno tam, kjer sta Sveti Jožef in Sin Jezus, hvala Večnemu in pravemu Bogu.
Iz srca hvala Juriju in g. župniku, ki tudi nosi ime Jožef ter vsem zbranim. Rada vas imam. Amen!
Slavka
Romanja v Stari trg sem se zelo veselila. Ker so bila vsa romanja naše skupine, ki sem se jih udeležila zelo lepa, vsako na svoj poseben način in pa ker v teh krajih še nikoli nisem bila, sem si jih pa že dolgo želela videti. Pot iz Posavja je minila hitro, naša povezanost v duhu vedno ustvari prijetno vzdušje na skupnih vožnjah, novi kraji in lepota narave pa so dodali še svojo noto in s še večjim veseljem smo pričakovali naš cilj. Kako lepo je bilo videti našo skupnost v novem okolju, kamor smo prišli s skupnim ciljem, zahvaliti se za zanjo, naše DV in prejete milosti. Posebej hvala našemu gostitelju Juriju, za prijazen sprejem in ves trud za naše dobro počutje v njegovi domači fari. Naši nasmejani obrazi in vzdušje skupnosti so gotovo najboljša potrditev, kako zelo mu je vse uspelo. Gorečnost domačega župnika in njegova delavnost ter odnos do okolja in skrb za farno cerkev so navdušili. Obilje lesa, posebej rezbarije, ki na klopeh pripovedujejo Biblične zgodbe in v portretih posameznih duhovno močnih Slovencev nas spominjajo na duhovno bogastvo naše zgodovine. Poleg vzdušja in občutka povezanosti skupnosti na našem zahvalnem romanju, se me je osebno posebej dotaknila prav pripovednost lesa v cerkvi, ki daleč presega samo estetsko-okrasni vidik. Pomislila sem, da je bil tudi Jezus tesar, tu, v cerkvi tega majhnega kraja pa prav les upodablja svetopisemske osebe in pripoveduje zgodbe. Kot drugo, pa mi je bilo zelo toplo, ko sem na poti do cerkve zagledala rožno gredico v kamnitem Tau-križu, ker je letos leto Sv. Frančiška, se mi je to zdelo še dodatna potrditev, da smo romali na pravi kraj.
Alenka
Pridružite se duhovnim vajam v vsakdanjem življenju, ki jih bomo izvajali tudi v letu 2026/27 in naslednje leto poromajte skupaj z nami!