{"id":981,"date":"2025-06-19T08:18:39","date_gmt":"2025-06-19T06:18:39","guid":{"rendered":"https:\/\/romar.rkc.si\/?p=981"},"modified":"2025-07-01T16:51:57","modified_gmt":"2025-07-01T14:51:57","slug":"vtisi-iz-romanja-k-sveti-ani-na-podljubelj-2025","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/romar.rkc.si\/?p=981","title":{"rendered":"Vtisi iz romanja k Sveti Ani na Podljubelj, 2025"},"content":{"rendered":"\n

Letos smo v skupnosti Romar, ob zaklju\u010dku duhovnih vaj, romali k podru\u017eni\u010dni cerkvi posve\u010deni sv. Ani, na Podljubelj. <\/strong>Cerkev stoji na vi\u0161ini pribli\u017eno tiso\u010d metrov nadmorske vi\u0161ine, kar pomeni, da jo obkro\u017eajo visokogorske planine. Na njenem mestu je v\u010dasih stala kapelica, ki so jo blizu gosti\u0161\u010da postavili sti\u0161ki menihi, kot skrbniki trgovske poti v 13. stoletju. Tudi ta je bila posve\u010dena sv. Ani, pripro\u0161njici za sre\u010dno potovanje. \u010cez ljubeljski prelaz je namre\u010d \u017ee v rimskih \u010dasih peljala nevarna pot na Gosposvetsko polje. Na\u0161e romanje je bilo namenjeno predvsem zahvali za prejete milosti duhovnih vaj v vsakdanjem \u017eivljenju<\/strong> in blagoslovu, da \u0161e naprej ostajamo skupaj z Gospodom. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u0161a pri\u010devanja so povabilo<\/strong> vsem, ki \u0161e vedno i\u0161\u010dete pot, resnico in \u017eivljenje. Vabimo vas, da se nam pridru\u017eite v letu 2025\/2026.<\/strong> Kam bomo romali naslednje leto, ostaja skrivnost… <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Moje pri\u010devanje, se kot vedno pri\u010dne s pozdravom MIRU: Enkrat, me je nekdo vpra\u0161al: \u00bbMarjetka, zakaj ti hodi\u0161 vsak dan k ma\u0161i?\u00ab Pa sem mu odgovorila: \u00bbZato, ker je tam del obreda ‘darovanje’. Takrat imam prilo\u017enost, da se z vsem srcem, z vso du\u0161o, darujem Gospodu in On me sprejme v svoj objem. To mi daje mo\u010d, ko poletim novemu dne na proti, saj se ob sveti hostiji zavem, da sem Bo\u017eji otrok. Polna ljubezni, ki sem jo pravkar prejela, jo lahko dajem naprej. \u010cisto zastonj, kot sem jo dobila.\u00ab Sedaj tudi mi ob stisku rok, za pozdrav miru izrecimo, tiste tri \u010darobne, prekrasne besede: \u00bbRad-a te imam!\u00ab Za\u017earijo naj nam v na\u0161ih mislih in jih izrazimo z o\u010dmi. Vse bomo dobili nazaj. Sicer sem dobila prekrasne vtise, \u010desar koli so se dotaknile moje o\u010di. Skromen Bo\u017eji dom se bohoti med \u010dudovito naravo skalovja in druge veli\u010dine prirodnega bogastva. Ko vstopi\u0161 v cerkev, pa se ob predanem duhovniku nau\u017eije\u0161 duhovne hrane. Prelep pogled na oltar, ti v tihoti pri\u010dara \u017eive podobe upodobljenih kipov: skrbne Svete Ane in male, poni\u017ene Marije, kot jo verniki dobro poznamo. Samo, da se nam je tam \u0161e bolj vtisnila v spomin. Vsi ti prizori so mi pustili \u010darobni ob\u010dutek bogoslu\u017eja. Hvala Klemenu in Aleksandri za brezhiben potek sre\u010danja. Verjetno nas u\u010dinek duhovnih vaj spremlja, v tako harmonijo medsebojnih odnosov, da je bilo vse tako lepo speljano. Tudi prijetna pogostitev ni manjkala. Bog pa nam je naklonil,  milost lepega vremena. \u0160e posebna zahvala gre Juretu, ki nas je povabil in se z vztrajnostjo potrudil, da je bil izbran ta kraj. Zelo sem hvale\u017ena, da sem se nau\u017eila take krasote. Z Bo\u017ejim blagoslovom, Marjetka<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Leto\u0161nje zaklju\u010dno romanje me je spomnilo, da je eden izmed na\u010dinov molitve tudi zaznavanje, zavedanje in ob\u010dudovanje Gospodovega stvarstva in zahvaljevanje za le to. Paleta barv, zvokov, vonja zapolni mojo du\u0161o, a le \u010de v njej naredim prostor. Umik v prastaro kapelo Sv. Ane me je spomnil na materinstvo. Naenkrat so se sredi gora zna\u0161le v meni \u0161tiri matere: Sv. Ana, Mati Marija, moja zemeljska mati in jaz kot mati. Kako smo si v bistvu lahko ena drugi v tola\u017ebo, oporo, spodbudo. Dostikrat pa so te najtesnej\u0161e vezi velikokrat na preizku\u0161nji. Natalija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sprejem je bil prisr\u010den, ma\u0161a je bila lepa, cerkvica \u010dudovita, sre\u010danje nadvse prijetno – kot je lahko sre\u010danje ljudi, ki jih povezuje prese\u017eno, in so zato \u0161e posebej sr\u010dni, odprti, topli in iskreni. Alenka<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

Ps 34: \u00bbOkusite in spoznajte kako dober je Gospod!\u00ab Ko usmerim pogled na na\u0161e zaklju\u010dno romanje je pred mano oltarna slika Marijine mame svete Ane, ki je v duhovnem smislu tudi moja – na\u0161a stara mama. Svojih starih star\u0161ev mi ni bilo dano spoznati in oku\u0161ati njihove ljubezni. Ob vstopu v cerkvico sem ob\u010dutila ljube\u010di sprejem Sv. Ane, ki me je napolnil z radostjo in mirom. Gospod pa me je nagovarjal: “Vriskaj h\u010di Sionska, tvoj Bog je pri tebi!” Hvale\u017ena sem, da smo tudi mi, skupnost Romar, kot velika dru\u017eina poromali k na\u0161im nebe\u0161kim star\u0161em, starim star\u0161em, kot odraz na\u0161e velike hvale\u017enosti za prejete milosti in sadove duhovnih vaj. Marija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Na\u0161e zahvalno zaklju\u010dno romanje v meni vedno vzbuja neizmerno veselje. \u00bbBog je v preteklem letu videl na\u0161o pokornost v odrekanju, predanost v slu\u017eenju, zaupanje Svetemu Duhu, poni\u017enost, vero, ljubezen, empati\u010dnost in medsebojno povezanost \u2026 in bilo je zelo dobro,\u00ab tako je v meni odmevalo Bo\u017eje veselje. Ozirajo\u010d se na preteklo leto je moje srce poskakovalo od radosti. Na\u0161 Bog je velik in neizmerno dober. Koooliiikoo milosti in sadov sem prejela v minulem letu duhovnih vaj v vsakdanjem \u017eivljenju za katere sem se \u017eelela Bogu zahvaliti. Bolj \u0161tevil\u010dne so bile tiste drobne, nekatere komaj opazne. Navdihujo\u010d je bil \u017ee sam kraj na\u0161ega romanja. O\u010darljivo starodavno romarsko sveti\u0161\u010de, v objemu gora, posve\u010deno sveti Ani, kjer so bile usli\u0161ane \u017ee \u0161tevilne pro\u0161nje, me je spodbudilo, da sem tudi jaz hitela Gospodu na\u0161tevati svoje pro\u0161nje, kot bi \u017ee vedela, da bodo usli\u0161ane. Radostno se je bilo sre\u010dati z vsemi, meni dragimi; \u0161e posebej otroci, ki so Bo\u017eja bli\u017eina med nami in sem za njih zelo hvale\u017ena, hvale\u017ena pa sem tudi za partnerje in prijatelje udele\u017eencev romanja, ki so pri\u0161li in nam s tem izkazali svojo podporo. Zdelo se mi je, da ko smo na\u0161o slovesnost zaklju\u010dili s petimi litanijami na \u010dast Materi Bo\u017eji, se je skupaj z nami veselila tudi sveta Ana. Zaradi velikega \u0161tevila romarjev, mimohoda okrog oltarja, kar ni hotelo biti konca. Uradni del zaklju\u010dka romanja z agapejem je bil v \u017eupniji Tr\u017ei\u010d. Tr\u017ei\u010da \u0161e nikoli do sedaj nisem do\u017eivela tako \u00bbson\u010dnega\u00ab, zagotovo smo nekaj sonca v ta kraj prinesli romarji s svojim veseljem in medsebojno ljubeznijo, ve\u010dji del son\u010dnih \u017earkov pa smo bili dele\u017eni s strani predanega tr\u017ei\u0161kega \u017eupnika in zelo prijaznega me\u017enarja, bogatega z zgodbami iz doma\u010dih krajev. Nekateri smo se na poti domov ustavili \u0161e pri Brezjanski Materi Mariji, s hvale\u017enostjo za svojo zemeljsko matere, za katero ve samo Bog kolikokrat bo \u0161e lahko romala skupaj z nami. Velik HVALA iz vsega srca Juretu za vztrajnost in organizacijo romanja. Moje romanje se je kon\u010dalo \u0161ele naslednji dan z osvojenim vrhom Stor\u017ei\u010da, po zelo zahtevni poti \u2013 skozi \u017erelo in to je bila \u017ee moja prva usli\u0161ana pro\u0161nja sveti Ani. Zdaj bom \u0161e z ve\u010djim veseljem hodila v planine, saj sem spoznala pripro\u0161njico za sre\u010dno pot \u00bbna Ti\u00ab, v te kraje se bom zagotovo \u0161e vrnila, saj se stare star\u0161e spodobi obiskovati. Aleksandra<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Leto\u0161nje zaklju\u010dno romanje sem do\u017eivljala kot kombinacijo vsega dobrega, ob pravem \u010dasu, na pravem kraju. Tedni slabega vremena se kar niso kon\u010dali. To\u010dno na dan na\u0161ega romanja k Sv. Ani v Podljubelj, pa je posijalo toplo sonce. Nebo je imelo neko posebno modrino na ta dan in zrak je bil tako \u010dist tam gori na prelazu, da sem nekaj \u010dasa samo gledala in opazovala naravo in majhno cerkvico, ki se je na zelenem travniku belo ble\u0161\u010dala. Kak\u0161na krasota! Vse je bilo kakor umito.  Ko smo se vsi nagnetli v majhni cerkvici, je bilo v nagovoru re\u010deno: “Kdor je resno delal duhovne vaje, je sedaj, ko so se vaje zaklju\u010dile, resno lahko tudi utrujen. Zato smo danes po pravici lahko veseli, ker je za nami \u0161e en uspe\u0161en krog duhovnih vaj in ker so pred nami po\u010ditnice…” Ko sem gledala vse nas, ki smo imeli na zmagovalnih obrazih hvale\u017een izraz, sem bila sre\u010dna. Ob\u010dutila sem spokojen mir pri Sv. Ani. Hvale\u017ena sem, da sem vaje uspe\u0161no zaklju\u010dila in da je pred nami poletje. \u017de se veselim duhovnih vaj v ti\u0161ini v Sti\u010dni. Veselim se tudi naslednjega leta, ker vem, da bo zaradi dodatnega \u0161olanja, ki \u010daka nas spremljevalce, posebej zanimivo. Mojca<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kon\u010dno je pri\u0161el ta doolgoo pri\u010dakovani dan, ki sem se ga tako veselila. Zelo rada romam. \u0160e posebej z na\u0161o skupnostjo. Na\u0161a ljuba sveta Mati Marija in sv. Ana sta nam  izprosili \u010dudovito vreme, ki so na\u0161a srca \u0161e posebej ogrela. Cerkvica, z vseh strani obdana s \u010dudovitimi gorami, kot bi jo \u010duvale, da se ji ne more ni\u010d slabega zgoditi, je res pre\u010dudovito preprosta, kot je preprosta Marija in neizmerno lepa. Bogu hvala za gospoda \u017eupnika in gospoda klju\u010darja, katera sta nas tako lepo sprejela, si vzel \u010das za nas, nam razlo\u017eila zgodovino cerkve sv. Ane in cerkve v Tr\u017ei\u010du, kjer je neko\u010d deloval tudi nad\u0161kof Anton Vovk. Zelo sem hvale\u017ena moji faranki Polonci, da je romala z menoj. \u017de po poti, ki je iz Maribora do Ljubljane trajala slabi dve uri, sva molili Ro\u017eni venec in slavili Boga ter prepevali Marijine pesmi in se tako duhovno pripravljali na na\u0161e sre\u010danje. V Ljubljani sta se nama pridru\u017eili \u0161e dve veseli du\u0161ici; Ur\u0161ka in Milanka. Pot nas je peljala celo mimo Brezij, ker smo malenkost speljale s poti. Toda to ni bilo naklju\u010dje! To je bila Marija \ud83d\ude07. Zato smo se nazaj grede tudi pri Njej ustavile. Tako smo pri\u0161le na cilj polne Svetega Duha. V tej \u010dudoviti majhni cerkvici pri sv. Ani, ki je bila tokrat skoraj premajhna za vse nas “Romarje” je bilo zelo \u010dutiti  Bo\u017ejo prisotnost. Toliko ljubezni na kupu redko kje za\u010dutim. Iz srca hvala mojemu spremljancu Juretu, ki se je za to romanje res zelo potrudil. Ko sem pa zagledala \u0161e drugi moji spremljanki, Slavko in Pavlo pa je bila sre\u010da popolna.  Po odhodu iz Tr\u017ei\u010da, se nas je torej nekaj ustavilo \u0161e na Brezjah. Romanje se za nas \u0161e ni kon\u010dalo. Potem smo z obiskom na domu presenetili mojo spremljevalko Viktorijo in njeno dru\u017eino, na kmetiji v Vodicah, kjer smo lahko ob\u010dudovali doma\u010de \u017eivali: mlade ra\u010dke, muco in krave. Super je bilo! Na\u0161a skupnost je res nekaj posebnega. Na poseben na\u010din jo imam rada\ud83d\udc9d in se \u017ee veselim naslednjega romanja \ud83d\ude0a. Bog nas \u017eivi! Prelepe \u017elahtne ro\u017eice\ud83d\ude04\ud83c\udf37\u2698\ufe0f\ud83c\udf39 Metka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bili smo na romanju na Ljubelju pri sv. Ani. Tr\u017ei\u0161ki \u017eupnik nam je pred sv. ma\u0161o vse razkazal. Tudi v Tr\u017ei\u010du smo si ogledali zelo lepo cerkev, s stranskimi oltarji in bogatimi poslikavami. Pred cerkvijo v Tr\u017ei\u010du spominsko obele\u017eje \u0161kofa Antona Vovka, kateri je tam deloval kot kaplan in kasneje kot \u017eupnik, bil pa je tudi moj birmovalec. Prevzel me je pogled na Karavanke v bli\u017eini, ki s svojo veli\u010dino obdajajo te kraje. Nazaj grede smo obiskale \u0161e Brezje, na\u0161o Marijo Pomo\u010dnico, katera naju je z Metko \u010duvala na poti proti domu. Polonca<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u0161e vsakoletno romanje je lep zaklju\u010dek in zahvala ob zaklju\u010dku kroga DV\u017d. Kot vi\u0161njica na sadni kupi. Nanj sem se za\u010dela pripravljati \u017ee kar nekaj dni prej z molitvijo in izro\u010danjem Gospodu vseh Romarjev. Pot sama je potekala v molitvi ro\u017enega venca in prijetnem klepetu. Romanja sem se kljub ve\u010dji oddaljenosti veselila, ker \u0161e nikoli nisem bila v teh krajih. In nisem bila razo\u010darana. K lepemu do\u017eivetju je pripomoglo tudi lepo vreme pa zanimiva predstavitev cerkev in krajev gospoda \u017eupnika in klju\u010darja, predvsem pa sv. ma\u0161a. \u010cutila sem hvale\u017enost za vse sadove leto\u0161njega in tudi minulih krogov DV\u017d, hvale\u017enost za povezanost, bratstvo in sestrstvo vseh Romarjev. Kako lepo je podeliti do\u017eivetja, sadove\u2026 in ko ve\u0161, da na poti nisi sam, da romamo skupaj. Ne morem pa mimo grenkega priokusa zaradi slovesa od enega na\u0161ih spremljevalcev, ki zaradi objektivnih razlogov, upam da le za\u010dasno, zapu\u0161\u010da na\u0161e vrste. Verjamem pa, da bomo v mislih in molitvah ostali povezani. Vsem Romarjem, predvsem Aleksandri, ki vse tako lepo vodi, povezuje in organizira, prisr\u010dna hvala. In hvala Juretu za organizacijo tega romanja. Vsem \u017eelim lepe, duhovno in sicer bogate poletne dni. Dana<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zadnji \u0161marni\u010dni dan je bil zame zelo poseben, a bogat. Zahvaljujem se nebe\u0161\u010danom, voznici, vsem sodelujo\u010dim, Juretu in vam, dragi soromarji. Razveselila sem se Sv. Ane, ob\u010dudovala cerkvico, postavljeno v rajski koti\u010dek drage in prelepe Slovenije. Domi\u0161ljija je prinesla hvale\u017ene spomine na  mnogovrstna radostna sre\u010devanja z Gospodom in ljudmi v katedrali njegovega stvarstva. Sedaj se u\u010dim sprejemati nove in nove omejitve, bole\u010dino, ki je s tem povezana pa prina\u0161am na oltar. Bogu hvala za to mo\u017enost. Marija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Vse kar smo videli in do\u017eiveli je bilo z eno besedo \u2013 \u010dudovito. Vendar pa sem vseeno na\u0161la nekaj, kar se me je pri Sveti Daritvi zelo dotaknilo. To je bil uvod v pozdrav miru. Marjetka nas je povabila, da drug drugemu malo druga\u010de izre\u010demo: mir s teboj, predlagala je, da si re\u010demo rad-a te imam. Kak\u0161en izziv. Te\u017eko je nekomu, ki mu prvi\u010d se\u017ee\u0161 v roke re\u010di rad-a te imam. Kar malo smo iskali besede in bili kot majhni otroci, ko jim je nerodno. Misli so hitele in spra\u0161evala sem se zakaj je \u010dutiti neprijetnost? Razum je zelo hitro iskal razlago in besede, kako nas vse povezuje ista ljubezen. \u010clovek sam od sebe ni sposoben ljubiti, zato lahko ljubezen sprejme samo od Boga. Jezus je povedal svojim u\u010dencem pomenljive besede: \u00bbTo je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil\u00ab (Jn 15,12). Jezus tako naro\u010da u\u010dencem, da se ljubijo med seboj, na na\u010din, kakor je On ljubil svoje u\u010dence. Pot miru se utrjuje preko na\u0161ih medsebojnih odnosov. Ljudje smo bitja odnosov. Za dobre odnose uporabimo zlato pravilo, ki je poznano v vseh religijah in filozofiji: \u00bbVse, kar \u017eelite, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim!\u00bb \u010ce Bogu odpremo srce, v nas vstopi Bog. S tem svobodno dopustimo, da njegova ljubezen zavlada v na\u0161ih srcih in hkrati dopustimo, da njegova ljubezen iz na\u0161ih src dose\u017ee tudi srca na\u0161ih bli\u017enjih. In to na\u0161e zaklju\u010dno romanje je bilo pre\u017eeto z Njegovo ljubeznijo. Maja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Z veseljem sem pri\u010dakovala to romanje, se posebej zaradi izbranega kraja. O\u010darala me je lepota gora in kraj kamor so na\u0161i predniki postavili Bo\u017eji  hram, katerega smo napolnili do zadnjega koti\u010dka. \u010cutila sem mo\u010dno edinost med nami, tako pri Sveti daritvi kot pri predstavitvi novih spremljevalcev. Hvale\u017ena za vsakega posebej, za vse skupaj, za dru\u017eenje ob polni mizi dobrot, za vse prejete milosti tekom DV\u017d. Ostaja lep spomin na to romanje in skupno prehojeno pot . BB Jo\u017eica<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moji vtisi na  romanje so zelo lepi. Ob\u010dudovala sem Bo\u017eje stvarstvo in lepoto gora. Kot v oazi miru pa cerkvica Svete Ane in v njej kip Ane z Marijo, ki je sedaj tudi moja mati. Med Sveto ma\u0161o sem imela kar nekaj mo\u010dnih dotikov. Skratka bilo je lepo. Navdu\u0161ila pa me je tudi farna cerkev in mogo\u010dni Sveti Duh na glavnem oltarju ter pripoved g. \u017eupnika. Hvala Bogu za \u010dudovito romanje in Sveto Ano, ki jo spoznavam kot veliko pripro\u0161njico. Jo\u017eica<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Tokratno zaklju\u010dno romanje je bilo posebno, ker smo bili visoko nad gorenjsko dolino skoraj na vrhu prelaza Ljubelj kot bi \u017eeleli tudi v prispodobi povedati, da si vsi skupaj \u017eelimo k Jezusu v nebesa, kjer se neko\u010d na koncu \u017eivljenja zopet sre\u010damo. Cerkev svete Ane kjer smo imeli skupno ma\u0161o pa je tudi izjemno zanimiva, lepa in bogata v svoji zgodovini in res je tudi zato nekaj posebnega in vredna ve\u010dkratnega ogleda. \u010cudovito vreme nam je pokazalo prelepo okoli\u0161ko gorovje z veliko zelenja in gozdov, ki nam govorijo kako zares velik je Bog. Potem smo se odpravili v Tr\u017ei\u010d, kjer smo se skupaj poveselili in bogato pogostili v \u017eupni\u0161\u010du. \u017dupnik, ki pa je tudi imel ma\u0161o pri Sv. Ani pa nam je v Tr\u017ei\u0161ki cerkvi Marijinega oznanjenja zelo lepo opisal zgodovino cerkve in kaj se je vse zgodilo skozi njeno zgodovino v njej in v Tr\u017ei\u010du. Zagotovo bodo spomini o \u010dudovitem dnevu s prijatelji, o ma\u0161i pri sveti Ani, o besedah \u017eupnika o vsem kar je povedal \u0161e dolgo odzvanjale in ostale v spominu za vedno. Bilo je lepo bilo je toplo in bilo je bogato. Vse dobro in Bog naj blagoslovi nas vse skupaj na vseh poteh, ki so pred nami! Aleluja! Igor<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na leto\u0161njem romanju me je zelo nagovorila lokacija  cerkve sv. Ane, ki je odmaknjena od glavne poti, skoraj skrita v dolini, kot dobra mati, ki se nikoli ne izpostavlja, pa je vendar vedno na voljo in v oporo. Nagovorila me je k izro\u010ditvi mojega in h\u010derinega  materinstva njenemu vodstvu in zaupanju v Bo\u017eji na\u010drt. Verjamem, da je bila tudi  mnogim tabori\u0161\u010dnikom  podru\u017enice Mathausen v neposredni bli\u017eini, v oporo v njihovem trpljenju  in  upanje v svobodo. Tudi opis in razlaga zgodovine Tr\u017ei\u010da me je navdu\u0161ila s svojo pestrostjo. Hvale\u017ena za prijazen in pozoren sprejem in vodstvu g. \u017eupnika  in skrbno organizacijo  romanja Jureta in Klemna, mi ostaja lep spomin. Zvonka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Na na\u0161em zahvalnem romanju k sv. Ani na Podljubelju se mi je v avtu  pridru\u017eila prijateljica Francka. Jasen, \u017ee zjutraj zelo topel dan, je ponujal lepe poglede proti goram. Ko sva povezani v molitvi, brez ve\u010djih zapletov prispeli k sv. Ani, me je o\u010darala prijazna starodavna cerkev in \u010dudovita okolica gora. Po\u010dasi so se za\u010deli zbirati romarji in cerkev je postala nabito polna. Razveselila sem se prav vsakega posebej. Tamkaj\u0161nji gospod \u017eupnik nas je toplo sprejel in \u010dudovito vodil zahvalno sv. ma\u0161o,  v lu\u010di  praznika  Marijinega obiskanja. Pri ma\u0161i sem za\u010dutila, da smo enega srca in Duha. Prevzela me  je velika hvale\u017enost za na\u0161o skupnost.  Po ma\u0161i smo se sre\u010dali vsi spremljevalci in se razveselili leto\u0161njih novih. Aleksandra nas je opogumila s svojim nagovorom, nato pa smo nadaljevali dru\u017eenje v tr\u017ei\u0161kem \u017eupni\u0161\u010du. G. \u017eupnik nas je popeljal v \u017eupnijsko cerkev in nam povedal veliko zanimivega. Ob tem sem pomislila, kako lepo da smo obiskali \u0161e en slovenski biser in spoznali del\u010dek na\u0161e slovenske  zgodbe z \u017eupnikom Jakobom Alja\u017eem in \u0161kofom Vovkom. Bogu hvala za \u010dudovito romanje, molitveni skupini s Klemenom pri organizaciji, ter Juretu za njegovo vztrajnost navdu\u0161enje ter vsem, ki ste s svojo udele\u017ebo pokazali svojo hvale\u017enost za vse, kar nam je Bog dal po duhovnih vajah v vsakdanjem \u017eivljenju v tem milostnem letu. Tanja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zaklju\u010dnega romanja sem se, kot obi\u010dajno veselila. Zelo mi je ljubo, \u010de imamo lepo vreme, zato sem bila Bogu izredno hvale\u017ena, ker nas je znova obdaril s pre\u010dudovitim dnevom. To mi vedno dvigne duha in pove\u010da veselje, da se lahko z dragimi sestrami in brati svobodno objamemo. Pod de\u017eniki je to precej te\u017eje. Sama vo\u017enja do Ljubelja je potekala brez problemov. Malo se je zakompliciralo, ker nisem vedela, kje to\u010dno je cerkvica sv. Ane. Po vpra\u0161anju doma\u010dina in telefonskem klicu, se je vse razjasnilo kako in kam. Malo sem vedno te\u010dna ali\/in zaskrbljena, \u010de takoj ne vem kje je cilj, sploh \u010de mora\u0161 tam biti ob dolo\u010deni uri. Vse skrbi so odpadle, ko sem zagledala rde\u010de ognje na\u0161ih uniform, prijazna pomo\u010d udele\u017eenke pri parkirni uri in kratka pot do lepe starodavne cerkvice, ki me spominja na mojo doma\u010do v mojem rojstnem kraju, ki je pribli\u017eno enako stara. Prelepi pogledi na okoli\u0161ko hribovje so mi \u0161e bolj raz\u0161irili srce in navdu\u0161enje nad \u010dudovitim Bo\u017ejim stvarstvom. Lepota preprostosti in skromnosti zdru\u017eena s prekipevajo\u010do lepoto stvarstva! Vesela sem bila, da smo tako napolnili cerkev, da se nas je moralo nekaj preseliti na kor. Sveta ma\u0161a mi je bila, kot vedno v na\u0161i skupnosti, zelo milostna. Po ma\u0161i \u0161e malo veselih prijateljskih besed, ki jih je kalilo poslavljanje od na\u0161ega dragega Matja\u017ea, katerega odhod, verjamem, vsi zelo ob\u017ealujemo in potem \u017ee pot k \u017eupni\u0161\u010du k oblo\u017eeni mizi. Gospod je obljubil zvestim zvrhano in potreseno, pri nas pa je tako zvrhano, da skoraj pada z mize, ki je vedno preoblo\u017eena. Hvala vsem pridnim in vrhunskim rokam, ki pripravijo tako slastne stvari! Hvala Gospodu, ki jih je tako obdaril in na ta na\u010din poskrbel za nas, ki nismo prejeli takih darov, u\u017eivamo pa od darov drugih. Predstavitev \u017eupnika zgodovine in posebnosti Tr\u017ei\u010da mi je bila zelo v\u0161e\u010d. \u017dal bi mi bilo, \u010de se je ne bi udele\u017eila. Na koncu bi rada izrazila veliko hvale\u017enost za organizacijo Juretu in \u017eupniku ter za celotno na\u0161o skupnost. Vesela sem, da ji pripadam in prosim blagoslova za vsakega posameznika. Nada<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Z neizmerno hvale\u017enostjo in srcem polnim veselja se spominjam na\u0161ega \u010dudovitega romanja v Podljubelj. Zame je bila res velika milost, da sem bila lahko prisotna na tem prelepem dogodku. Moje srce napolni radost in obilje milosti ob tem res prelepem dnevu. \u017de sama narava v Podljubelju je prekrasna in polna vsega lepega. Dobri Bog nam je res naklonil pre\u010dudovit dan. V hvale\u017enosti za pre\u010dudovito Bo\u017eje stvarstvo sem se zavedala njegove veli\u010dine. Cerkvica sv. Ane je kot biser skrit v tej prelepi naravi. Toliko milosti, dotikov Jezusove bli\u017eine in iskrenega veselja sem \u010dutila med sveto ma\u0161o. Pa veselje, da so se na\u0161i skupnosti pridru\u017eile nove spremljevalke. V Tr\u017ei\u010du pa smo se prav prijetno dru\u017eili ob okusnih dobrotah. \u0160e toliko bolj hvale\u017ena pa sem, da sem se lahko sre\u010dala z vsemi tremi mojimi spremljanci. Zavedam se, da na\u0161i pogovori bogatijo moje \u017eivljenje. Po koncu na\u0161ega dru\u017eenja smo se odpravile \u0161e na Brezje k Mariji. Tudi njej sem v molitvi izrekla zahvalo za \u010dudovit dan in izro\u010dila vso na\u0161o skupnost. Dan pa smo zaklju\u010dile z obiskom na\u0161e drage spremljevalke Viktorije. Na\u0161e romanje je bilo res velika milost in predvsem velik blagoslov. Verjamem, da se bo moje srce vsaki\u010d, ko bom pomislila na romanje, napolnilo z zaupanjem in hvale\u017enostjo. Dobri Bog SR\u010cNA HVALA ti za vse!! Obilno blagoslovi na\u0161o skupnost ROMAR in nam bodi mo\u010dna opora. Iz srca z veliko hvale\u017enostjo, Ur\u0161ka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Letos smo \u0161li na zahvalno romanje na Gorenjsko. Pri\u0161li smo v Podljubelj v \u010dudovito cerkvico Sv. Ane. Zahvalili smo se za sadove in duhovne darove, ki smo jih prejeli v tem krogu Duhovnih vaj “Romar”. Pri sveti ma\u0161i, ki je bila oblikovana s slavljenjem, petjem in govori. Kolona ljudi se je valila k svetemu obhajilu, Jezus nas je osre\u010dil. Po sveti ma\u0161i, smo se ogreli na soncu in ob\u010dudovali hribe. Veseli smo bili za nove spremljevalce, ki so potrdili, da bodo slu\u017eili v novem krogu Duhovnih vaj. \u0160li smo \u0161e v Tr\u017ei\u010d v cerkev Svete Trojice. Tudi tam smo do\u017eiveli veliko stvari. V tej cerkvi je bil za kaplana Anton Volk. Marija na Kure\u0161\u010dku je rekla, da naj se zatekamo k njemu za na\u0161e pro\u0161nje, pa tudi za duhovne poklice. V dvorani Sv. Jo\u017eefa so bile mize oblo\u017eene, tudi tu smo se okrep\u010dali. \u0160e vedno imam spomin na \u010dudovito romanje. Jure nam je izbral lep kraj. Hvala za vse. Ivanka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Letos smo v skupnosti Romar, ob zaklju\u010dku duhovnih vaj, romali k podru\u017eni\u010dni cerkvi posve\u010deni sv. Ani, na Podljubelj. Cerkev stoji na vi\u0161ini pribli\u017eno tiso\u010d metrov nadmorske vi\u0161ine, kar pomeni, da jo obkro\u017eajo visokogorske planine. Na njenem mestu je v\u010dasih stala kapelica, Preberi ve\u010d …<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":995,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[8,9,19,13,10],"class_list":["post-981","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-dogodki","tag-duhovne-vaje","tag-duhovne-vaje-v-vsakdanjem-zivljenju","tag-ignacij-lojolski","tag-romanje","tag-romar"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/981","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=981"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/981\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1000,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/981\/revisions\/1000"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/995"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=981"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=981"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=981"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}