{"id":949,"date":"2025-02-09T13:34:14","date_gmt":"2025-02-09T12:34:14","guid":{"rendered":"https:\/\/romar.rkc.si\/?p=949"},"modified":"2025-02-12T19:34:29","modified_gmt":"2025-02-12T18:34:29","slug":"vtisi-iz-letnega-solanja-za-spremljevalce-v-domu-duhovnosti-ignacija-lojolskega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/romar.rkc.si\/?p=949","title":{"rendered":"Vtisi iz letnega \u0161olanja za spremljevalce v Ignacijevem domu duhovnosti – 2025"},"content":{"rendered":"\n
\n

Anton Pu\u0161\u010davnik je govoril o\u010detu Pojmenu: “To je veliko \u010dlovekovo delovanje, da dvigne svoj greh pred Bo\u017eje obli\u010dje in ra\u010duna s sku\u0161njavo vse do zadnjega diha.” (Anton, 4, Filokalija)<\/mark><\/em><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

“Kaj pa sedaj? Kaj naj po\u010dnem?” <\/em>S takimi mislimi sem se v nedeljo popoldne, 02. februarja 2025<\/strong>, doma vrgla na posteljo in gledala v zrak. Misel, da je \u0161olanja za spremljevalce skupnosti Romar za letos konec, me je potrla tako zelo, da svojega potovalnega kov\u010dka sploh nisem razpakirala. Pustila sem ga nedotaknjenega \u0161e ves dan \u2026 <\/p>\n\n\n\n

Vsako leto smo spremljevalci skupnosti Romar dele\u017eni \u0161olanja. Vsako leto se zgodi kak\u0161na stvar, ki daje mnogo misliti. Vsako leto je na nek na\u010din posebno\u2026 Letos pa je bilo sploh izredno; mogo\u010de zaradi filma Stalker, ki smo si ga ogledali v petek pozno popoldne, <\/strong>mogo\u010de zaradi pridu\u0161ene svetlobe v kapeli, <\/strong>ki je v tretjem nadstropju Ignacijevega doma duhovnosti<\/strong><\/a>,<\/strong> mogo\u010de zaradi izredno poglobljenega predavanja, <\/strong>ki smo ga bili dele\u017eni s strani patra Janeza Poljan\u0161ka<\/strong>\u2026<\/p>\n\n\n\n

Uredila bom misli in vse skupaj zapisala.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

30. 1. 2025, \u0160ola spremljanja: \u010cUSTVENO OPISMENJEVANJE<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u0161e \u0161olanje se je za\u010delo v \u010detrtek proti ve\u010deru. Po ve\u010derji smo imeli sveto ma\u0161o, kjer smo Gospodu prvi\u010d izro\u010dili vse na\u0161e pro\u0161nje in pri\u010dakovanja, hkrati pa tudi vsa na\u0161a pisma Jezusu<\/strong>. Pisma Jezusu pi\u0161emo vsako leto. Pi\u0161emo jih tako spremljevalci kot tudi vsi na\u0161i spremljanci, zelo radi pa jih oddajo tudi drugi ljudje. Nad temi pismi v trenutkih prostega \u010dasa molimo. Pisma v zaprtih kuvertah polo\u017eimo pred oltar in jih vse dni duhovnega odmika izro\u010damo Bogu.<\/p>\n\n\n\n

Ta pisma ostanejo zaprta v ovojnicah, bere jih samo Bog. Po \u0161olanju pa vsa pou\u017eije ogenj …<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

V dvorani Prvih Jezuitov so nas pri\u010dakale mize, razvr\u0161\u010dene v obliki polkroga, kar je napovedovalo, da se bomo veliko pogovarjali. Za uvod smo bili dele\u017eni ogrevanja na temo \u010dustvenega opismenjevanja. Pogledali smo si preproste primere iz vsakdana: – \u0160pelca prite\u010de z dvori\u0161\u010da in razburjeno pove svoji mami, da ne mara ve\u010d Maje, ker se le ta z njo ni \u017eelela igrati. \u2013 Peter pove, da no\u010de ve\u010d hoditi v \u0161olo, ker jo sovra\u017ei. Sledila sta \u0161e primer uporni\u0161kega Zorana in svojeglave Zale.<\/p>\n\n\n\n

Pater Janez Poljan\u0161ek<\/strong>, ki nas je vodil skozi vse \u0161tiri dni \u0161olanja, nas je povpra\u0161al: “Kako bi vi ravnali v teh primerih?” <\/em>Na\u0161e predloge je sproti razvr\u0161\u010dal v pregledne sklope, na na\u010din: -tola\u017eba, – podajanje re\u0161itve, – poizvedovanje, – diagnosticiranje, – pou\u010devanje, – spra\u0161evanje, – pregovarjanje, – ukazovanje itd. <\/p>\n\n\n\n

Pouk te ogrevalne vaje je bil v tem, da vse na\u0161tete stvari lahko predstavljajo<\/strong> ovire v komunikaciji<\/strong>, \u010de ima \u010dlovek problem, ki je v prvi vrsti \u010dustven. \u010custveni problemi<\/strong> zahtevajo obravnavo, postopke in na\u010dine, ki smo jih spoznali v nadaljevanju ve\u010dera… <\/p>\n\n\n\n

Spoznali smo med drugim razliko med aktivnim in pasivnim poslu\u0161anjem<\/strong> in tudi, kdaj se v miselnosti \u010dloveka zgodi kodiranje in kako ga odpravimo. Spoznali smo razliko med vpra\u0161anji, ki so zaprta in vpra\u0161anji, ki so odprta. Zaprta vpra\u0161anja dajejo mo\u017enost odgovora zgolj “da” ali “ne”. Odprta vpra\u0161anja pa \u0161irijo obzorje, ka\u017eejo na ve\u010d mo\u017enosti izbire, ponujajo razgled iz ve\u010d zornih kotov, vabijo k temeljitemu premisleku itd. <\/strong>V \u017eivljenju se ve\u010dkrat zgodi, da stojimo pred pomembno odlo\u010ditvijo ali pa ne znamo ve\u010d naprej ali pa se utapljamo v nekih ob\u010dutkih, ki nam ne slu\u017eijo prav dobro… Takrat je dober sogovornik oz. nekdo, ki te spremlja, lahko klju\u010dnega pomena. Odlo\u010ditve, korake, pa kljub vsemu vsak dela sam. Ob Bo\u017eji besedi in kar se le da naj\u0161ir\u0161em obzorju, pa tak\u0161no potovanje postane u\u017eitek. Vse skupaj postane prijetno, poteka hitreje, predvsem pa varno.<\/p>\n\n\n\n

\n

Neki brat je pri\u0161el k o\u010detu Pojmenu in mu rekel: “O\u010de, mnogo misli imam in zaradi njih sem v nevarnosti.” Starec ga je peljal na prosto in mu rekel: “Razprostri svoje vrhnje obla\u010dilo in zadr\u017ei veter!” On pa je rekel: “Tega ne morem storiti!” Tedaj mu je starec rekel: “\u010ce tega ne more\u0161 storiti, potem tudi ne more\u0161 prepre\u010diti mislim, da bi pri\u0161le. Na tebi pa je, da se jim postavi\u0161 po robu!” (Pojmen, 28, Filokalija)<\/mark><\/em><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

31. 1. 2025, \u0160ola spremljanja: LIK DUHOVNEGA SPREMLJEVALCA<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nemogo\u010de je opisati celodnevno \u0161olanje v nekaj stavkih. Vsekakor pa smo na podlagi Ignacijevih napotil po to\u010dkah ponovno osvetlili, kaj spremljevalcu je dovoljeno in kaj mu strogo ni dovoljeno pri spremljanju. Vsakega \u010dloveka naj vodi Gospod, k Njemu smo zato usmerjeni. Na tem potovanju k spoznavanju samega sebe in Boga pa obstajajo “pasti”, ki jih je sv. Ignacij jasno opredelil in jih mora vsak spremljevalec dobro poznati, jih prepoznati in pomagati spremljani osebi v toliko, da se njegovo potovanje ne zaustavi.<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

Petek je prinesel \u0161e eno presene\u010denje za vse nas\u2026 <\/p>\n\n\n\n

Preko ruskega filma “Stalker”<\/strong>, ki smo ga ve\u010dkrat ustavili in podrobno  analizirali, smo zagledali vzporednico na\u0161emu spremljanju. Zasnova filma je sicer fantazijska a zelo dobro prika\u017ee pot iz glave v globine srca. Na spletu je mo\u017eno najti \u0161e celo vrsto komentarjev, \u0161tudij, pogledov in mnenj na mojstrsko delo re\u017eiserja Andreja Tarkovskega. Mi smo si vsekakor ustvarili svojega. <\/p>\n\n\n\n

Ta dan sem si med poukom zapisala \u0161e nekaj besed, ki jih nisem \u017eelela pozabiti: – direktoriji<\/strong> (navodila za tiste, ki dajejo vaje), via unitiva<\/strong> (pot zdru\u017eevanja), el que da<\/strong> (tisti, ki daje), el que recibe<\/strong> (tisti, ki sprejme), disponer<\/strong> (razpolo\u017eljiv), afecto desordenado<\/strong> (neurejeno nagnjenje), con affeto<\/strong> (z naklonjenostjo).<\/p>\n\n\n\n

1. – 2. 2. 2025, \u0160ola spremljanja: RAZLO\u010cEVANJE IN PRAKTI\u010cNE VAJE<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko gledam \u0161tiriindvajset gosto popisanih strani svojega zvezka, mi je te\u017eko. Pomembno je prav vse… Zares vse! Izpostavila bi najprej besede, ki jih je izgovoril pater Janez Poljan\u0161ek: “Navajeni smo, da se slike pred na\u0161imi o\u010dmi zamenjajo na dve sekundi, sploh, \u010de gledamo medije in dru\u017ebena omre\u017eja. A, \u010de ho\u010de\u0161 izkopati vodnjak se mora\u0161 ustaviti na enem mestu in za\u010deti kopati. To sedaj delamo mi.” <\/em><\/p>\n\n\n\n

In res smo to po\u010deli! <\/p>\n\n\n\n

Dva dni smo gledali v list formata A4, na katerem so bili napisani pecati cardinali<\/strong> (glavni grehi): – po\u017ere\u0161nost, -ne\u010distost, -lakomnost, -\u017ealost, – jeza, – naveli\u010danost, – \u010dastihlepnost, – napuh.  Gosto popisan u\u010dni list nas je povedel v globlje razumevanje, na kak\u0161en na\u010din greh preko misli vstopi v srce in kako se proti temu lahko borimo, kako se temu izognemo\u2026<\/p>\n\n\n\n

\n

Pu\u0161\u010davnik o\u010de Matoes je rekel: “Satan ne ve, zaradi katere strasti bo du\u0161a podlegla. Seje, toda ne ve, \u010de bo \u017eel, namre\u010d misli ne\u010distosti, misli obrekovanja in tako tudi druge strasti. In ko vidi, h kateri strasti se du\u0161a nagiba, jo z njo oskrbuje.” (Matoes, 4, Filokalija)<\/mark><\/em><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Pri prakti\u010dnih vajah smo drug za drugim dobivali rahlo rde\u010da li\u010dka. No, vsaj meni se je zdelo tako… Po vnaprej pripravljenem in skrbno izdelanem scenariju, smo se v\u017eivljali v razli\u010dne vloge, ter pri tem uporabljali novo nau\u010deno znanje. Spoznali smo, da obstaja razlika med pasivnim<\/strong> in aktivnim<\/strong> poslu\u0161anjem, pri tem pa je treba vklju\u010diti tudi preverjanje<\/strong> ali smo prav razumeli sli\u0161ano. Sodbe, sklepi in neke osebne razlage so pri tem odve\u010d kar smo strogo upo\u0161tevali. Biti dober spremljevalec je velik izziv, zahtevna naloga in odgovorna slu\u017eba.<\/p>\n\n\n\n

Sveta ma\u0161a je vedno najsvetlej\u0161i del odmika. Nanjo se pripravljamo z zahvalami, pro\u0161njami in izro\u010danjem. Letos je bilo vsaj meni osebno pomenljivo to, da nas je pater Janez Poljan\u0161ek vodil skozi \u0161olanje, nam ma\u0161eval in tudi pri obedu je pomagal stre\u010di hrano. Skrbel je za nas kot dobri pastir, lahko pa smo \u0161li tudi k sveti spovedi…<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Gledam v svoj zvezek in z veseljem ugotavljam, da sem spet na za\u010detku ne\u010desa novega. \u0160olanja \u0161e ni konec. \u0160e se nadaljuje… Prav vsi se veselimo naslednjega leta, ko se bo tak\u0161no \u0161olanje ponovilo. Mogo\u010de bo drugo leto celo bolj intenzivno. \u010ce bo Bog dal, se bomo dodatno lahko izobra\u017eevali tudi med letom, a vse je \u0161e v povojih in pripravah. <\/p>\n\n\n\n

Lepo je delati duhovne vaje v vsakdanjem \u017eivljenju. Lepo je biti \u0161e spremljevalec tistim, ki to zares potrebujejo… Lepo je biti del neke skupnosti, kjer se med seboj sprejemamo in smo lahko tak\u0161ni, kot smo in \u017eeljo po nenehnem izpopolnjevanju. <\/p>\n\n\n\n

“Le kaj nas \u0161e \u010daka v naslednjih letih,”<\/em> se spra\u0161ujem in se veselim na\u0161ega naslednjega sre\u010danja, ki ga imamo mese\u010dno v Dravljah. <\/p>\n\n\n\n

\n

O\u010de Pojmen je pripovedoval o o\u010detu Janezu Pritlikavcu, da je klical k Bogu in so mu bile odvzete strasti, tako da je postal brezskrben. \u0160el je stran in rekel nekemu starcu: “Ugotavljam, da \u017eivim v miru in nimam ve\u010d nobenega duhovnega boja.” Starec mu je rekel: “Pojdi in kli\u010di k Bogu, naj vstane boj zoper tebe in naj se vrneta tudi tvoja stara skru\u0161enost in poni\u017enost, ki si ju imel prej. Kajti prav prek bojev du\u0161a napreduje.” Prosil je torej, in ko je pri\u0161el boj, ni ve\u010d molil, da bi mu bil odvzet, ampak je govoril: “Daj mi, Gospod, potrpe\u017eljivost v bojih!” (Janez Pritlikavec, 13, Filokalija)<\/mark><\/em><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Zapisala: Mojca Erzar<\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Anton Pu\u0161\u010davnik je govoril o\u010detu Pojmenu: “To je veliko \u010dlovekovo delovanje, da dvigne svoj greh pred Bo\u017eje obli\u010dje in ra\u010duna s sku\u0161njavo vse do zadnjega diha.” (Anton, 4, Filokalija) “Kaj pa sedaj? Kaj naj po\u010dnem?” S takimi mislimi sem se Preberi ve\u010d …<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":958,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[20,8,9,19,10],"class_list":["post-949","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-obvestila","tag-dom-duhovnosti-ignacija-lojolskega","tag-duhovne-vaje","tag-duhovne-vaje-v-vsakdanjem-zivljenju","tag-ignacij-lojolski","tag-romar"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/949","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=949"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/949\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":963,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/949\/revisions\/963"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/958"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=949"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=949"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/romar.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=949"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}