{"id":28,"date":"2019-05-31T19:58:00","date_gmt":"2019-05-31T17:58:00","guid":{"rendered":"https:\/\/romar.rkc.si\/?p=28"},"modified":"2022-12-08T19:22:10","modified_gmt":"2022-12-08T18:22:10","slug":"vtisi-iz-romanja-v-zapoge-k-svetemu-nikolaju-leta-2019","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/romar.rkc.si\/?p=28","title":{"rendered":"Vtisi z romanja k Svetemu Nikolaju v Zapoge, 2019"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"
Cerkev Zapoge<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
    \n
  • Za uvod bom uporabila \u2018Pozdrav miru\u2019<\/strong> :
    <\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
    \n

    Eno vpra\u0161anje imam: \u00bbZakaj ljudje kri\u010dijo, kadar so jezni ?\u00ab<\/p>\n\n\n\n

    Kadar sta dve osebi sprti, sta jezni, tedaj se njuni srci zelo oddaljita. Zato morata kri\u010dati, da njun krik prese\u017ee razdaljo in se utegneta sli\u0161ati. \u010cim bolj sta jezni, glasneje kri\u010dita, ker je razdalja med njima vedno ve\u010dja.<\/p>\n\n\n\n

    Kaj pa se zgodi, ko se dve osebi zaljubita?<\/p>\n\n\n\n

    Takrat si ne kri\u010dita, govorita ne\u017eno, zakaj? <\/p>\n\n\n\n

    Njuni srci sta si zelo blizu. Razdalja med njima je prav majhna.<\/p>\n\n\n\n

    In, kaj se zgodi, ko se dva \u0161e bolj zaljubita?<\/p>\n\n\n\n

    Tedaj si le \u0161epetata in se \u0161e bolj zbli\u017eata v svoji ljubezni. Kon\u010dno ne potrebujeta niti \u0161epeta. Sploh ne govorita ve\u010d. Se samo gledata in to je vse. Ja, tak\u0161ni sta dve osebi, kadar se ljubita.<\/p>\n\n\n\n

    Kako o\u010ditna je razlika, \u010de zakri\u010dim besedi: \u00bbLjubim te!\u00ab, ali pa ju samo za\u0161epetam. (Poka\u017eem z dejanji, ker ju imam vedno v mislih). Zato, kadar kaj raz\u010di\u0161\u010dujemo, ne pustimo, da se na\u0161a srca vznemirijo; ne izgovarjajmo besed, ki bi nas \u0161e bolj oddaljile, ker bo pri\u0161el dan, ko bo razdalja tako velika, da ne bomo na\u0161li ve\u010d poti nazaj. Tako, sedaj si stisnimo roke, in obljubimo: \u00bbOd danes no\u010dem ve\u010d kri\u010dati.\u00ab<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

      \n
    • Bog je res velik in sre\u010danje z Njim je nepopisno. Pa naj bo cerkev velika, razko\u0161na (polna prikazovanj), ali pa \u010disto preprosta v najskromnej\u0161em kraju. Sveti Duh ne pozabi na darove in obilo milosti, ki nam jih, podeli na romanjih, se pravi, ko se skupaj odlo\u010dimo odpraviti v Njegov hram. Saj se takrat tudi veselimo na\u0161ih sre\u010danj in podeljenih medsebojnih objemov. Taka je bila moja priprava na romanje v lepem pri\u010dakovanju, toda hudobec ne miruje, ko me posku\u0161a zmesti ter mi odvzeti vsaj del mojega navdu\u0161enja. Za\u010delo se je z raznimi odpovedmi za udele\u017ebo, zaradi drugih obveznosti. Samo, da bi me najedale zamere. Potem se mi je hotel vriniti strah, da bomo zamudili, zaradi ovir nepravo\u010dasnega odhoda. Tretji nemir se je pojavil, ko je kazalo, da bo odsotna prijateljica s katero sva imeli dolo\u010den dogovor. A vedno sem se uspela obrniti na Gospoda, ter mu izro\u010dala ta podtaknjena vznemirjenja. In Bog me je nagradil s prelepim ma\u0161nim obredom. Najprej so me prijetno presunili \u017eivi smerokazi otrok, kako domiselno je bilo to! Tudi pri Sveti ma\u0161i so sodelovali na\u0161i krasni otroci (kot ministranti). V cerkvi pa me je pozdravilo prelepo cvetje in podobe. Sploh pa slika Svetega Nikolaja (kateremu je cerkev posve\u010dena) in njegov dobrosr\u010dni obraz, ki je bil poni\u017eno umaknjen majni\u0161ki sve\u010danosti ter je prepustil oltarno mesto, Kraljici Mariji. Toda njegovo vedro obli\u010dje (na stebru), me je popeljalo na moje vesele dogodke iz preteklosti (otro\u0161tva\u2026). Potem pa je bilo na vi\u0161ku darovanje Svete ma\u0161e s pre\u010dudovitim duhovnikom: gospodom Martinom Mlakar, kateri se je z nami po\u017ertvovalno dru\u017eil do konca na\u0161ega obiska, kot da ima neomejeno \u010dasa (samo za nas). To je bila njegova nepozabna gesta, poleg ob\u0161irne, dotakljive pridige, ki resni\u010dno ogreje srce. Ganljiv je bil tudi nagovor, uvod v \u2018O\u010de na\u0161\u2019 in \u2018zaklju\u010dni nagovor\u2019. Pa petje pri super spremljavi in\u0161trumentalnih izvajalcev je zvenelo res slavilno. Celotno dru\u017eenje je bilo na vi\u0161ku prijetnega vzdu\u0161ja. Ob obilnih dobrotah, me je najbolj prevzela (izvirna) torta z marjeticami. Hvala Bogu, hvala skupini Romar, vsem povabljenim prijateljem (in doma\u010dinom), ter vsem pripravljavcem del (tudi pri pospravljanju). Vedno znova ponavljam: \u00bbBilo je lepo, kot \u0161e nikoli tako !<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
        \n
      • Ne morem na kratko opisati na\u0161ega romanja, ker je bilo preve\u010d milosti ta dan. Na\u0161 me\u017enar (vzdr\u017eevalec cerkve) je radostnega srca povedal, da toliko avtov (ljudi) \u0161e za ponovitev nove ma\u0161e ni bilo. G. \u017eupnik Martin Mlakar, ki ga take slovesnosti precej utrudijo, je dejal: \u201c\u010cudno, prav ni\u010d nisem utrujen. Ja, ogromno milosti je bilo na tem romanju.\u201d Resni\u010dno nas je bil vesel! Kar se pa mene ti\u010de\u2026 Srce mi je pelo, \u0161e preden ste za\u010deli prihajati\u2026 ves \u010das tisti Mir in Veselje v mojem srcu, v zavedanju prihajajo\u010dega blagoslova, ki ga boste prinesli v precej brezverne Zapoge. Nikoli nisem \u0161e toliko ljudi objela, prav gotovo ne tako iskreno! Sv. ma\u0161a: pre\u010dudovita, z izpostavljenim Najsvetej\u0161im, litanijami! V srcu sva z mo\u017eem se zahvaljevala za obletnico poroke, ki sva jo obhajala ravno ta dan in ob Psalmu 23 ponavljala zapete besede- v zahvalo in pro\u0161njo za zakonsko \u017eivljenje naprej. Tudi jaz povem: \u201c\u010cudno, operirana noga me je med ma\u0161o nehala boleti.\u201d Bogu hvala!!! (do 3 ure sem z ogromno te\u017eavo zmogla biti pokonci-sede, ta dan sem bila pokonci 8 ur!!!). Torej, neizmerno hvale\u017ena, da ste priromali v Zapoge, meni, dru\u017eini in Zapo\u017eanom prinesli blagoslov.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
          \n
        • Kot vedno me zaklju\u010dno romanje res na poseben na\u010din navdu\u0161uje in se Bogu zahvaljujem za vse nas. Hvala Viktoriji ki je poskrbela za to sre\u010danje v Zapoge! Hvala Jo\u017eetu in Ireni za prevoz, hvala Bogu za njiju! Hvala duhovniku g. Martinu ma\u0161niku, hvala vsem, ki so sodelovali pri Bogoslu\u017eju, hvala za petje posebej se zahvaljujem ma\u0161niku za nagovor o znamenju kri\u017ea, to se me je nekako najbolj dotaknilo, in res Hvala, hvala, hvala  Bogu za vse \u0161e ne na\u0161teto, a tega je \u0161e veliko; vsa slava in Hvala Troedinem Bogu!<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
            \n
          • Veliko preprek v dneh pred na\u0161im romanjem sem do\u017eivljala, a nazadnje je Gospod poskrbel da sem se lahko udele\u017eila zahvalne daritve. O\u010darana nad lepoto bo\u017eje hi\u0161e, sem mo\u010dno \u010dutila bo\u017ejo prisotnost. Nagovor duhovnika o sprejetju kri\u017ea, pa me je ganil do solz. Hvala skupini ROMAR in vsakemu posebej  za dru\u017eenje ob mizi dobrot.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
              \n
            • Z velikim pri\u010dakovanjem in veseljem sem se udele\u017eil zaklju\u010dnega romanja. Cerkvica sv. Nikolaja nas je pri\u010dakala v polnem sijaju, slikovita in pred nekaj leti obnovljena. Zelo me je navdu\u0161ila pridiga g. \u017eupnika o pomenu kri\u017ea in o smislu trpljenja. Da lahko \u017ee v zemeljskem \u017eivljenju trpimo namesto v vicah in gremo v nebesa. Zahvala Viktorji v zaklju\u010dku ma\u0161e nas je spomnila na prehojeno pot opravljenih 30 tedenskih duhovnih vaj, ki so bile na \u010dase te\u017eke in polne preizku\u0161enj, a z Bo\u017ejo pomo\u010djo smo priromali do zaklju\u010dka, obogateni z mnogoterimi sadovi in milostmi. Da zaklju\u010dek duhovnih vaj, pomeni hkrati tudi nov za\u010detek, smo se kmalu prepri\u010dali, ko smo se nekoliko prezebli iz hladne cerkvice preselili pred \u017eupni\u0161\u010de in nas je zunaj pri\u010dakalo toplo son\u010dno vreme in agape (skupni bratovski obed) \u2013 polno oblo\u017eena miza dobrot. Veseli ob snidenju s spremljevalci in spremljanci, smo v pogovoru podo\u017eiveli marsikatere lepe trenutke, ki nam jih je milostno podelil Bog pri opravljanju duhovnih vaj. Sre\u010danje nas je \u0161e bolj zbli\u017ealo in nas utrdilo v Bo\u017ejem prijateljstvu. Ob\u010destvo je res nekaj neprecenljivega. Vsak razli\u010den, vendar vsi istih misli. Domov sem se vra\u010dal izpolnjen, vesel in z mirom v srcu ter z zavedanjem, da je ta pot, slu\u017eenja Bogu prava, ki me izpolnjuje in navdihuje ter \u0161e bolj zbli\u017euje z Bogom. Se \u017ee veselim ponovnega sre\u010danja na DVT, ki bo avgusta v Sti\u010dni.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                \n
              • Na\u0161e romanje mi pomeni lep zaklju\u010dek duhovnih vaj in kot je rekel Klemen, lepa zahvala za vse prejete milosti, vse dotike, vsa do\u017eivetja v zadnjem krogu DV in tudi sicer. Zapoge sem do sedaj videla le od dale\u010d in prav vesela sem, da smo poromali v to lepo, prijazno vasico s \u010dudovito cerkvijo (katera cerkev pa ni \u010dudovita, saj v vsaki domuje na\u0161 Gospod!?). Prvo prijetno presene\u010denje je bila dobra organizacija, usmerjanje, pomo\u010d pri parkiranju\u2026, pri kateri je sodelovala vsa Viktorijina dru\u017eina. Kako lepa, slo\u017ena dru\u017eina so, Bogu hvala! Pravi u\u017eitek in blagoslov jih je bilo gledati. Nagovorili so me vsi nagovori: Klemenov glede pomena romanja, Marjetkin pred pozdravom miru in Viktorijina prijazna dobrodo\u0161lica. Nadvse pa se me je dotaknila duhovnikova pridiga o znamenju kri\u017ea in evharistiji. Vesela sem, da sem dobila zapis o znamenju kri\u017ea in ga doma \u0161e enkrat prebrala in mislim, da ga bom \u0161e kdaj. In upam, da ne bo ni\u010d narobe, \u010de bom \u0161e s kom to podelila. Srce mi je zaigralo, ko sem opazovala ministrante, kar \u0161tirje! v lepih belih obla\u010dilih, milih, sijo\u010dih obrazov so bili kot angeli, ki so polep\u0161ali \u017ee tako lepo bogoslu\u017eje. Bogu hvala zanje! In potem agape (skupen bratski obed), dru\u017eenje, pogovori ob oblo\u017eenih mizah, v prelepem son\u010dnem dnevu. Popolno! Popoln dan. Kot je rekla Viktorija, ni pomembno kako romamo: pe\u0161, z avtom\u2026 pomembno je kaj nosimo v srcu. Pomembno je, da romamo s srcem, da v srcu nosimo Boga. In mislim, da smo na tak na\u010din romali. \u010ce Boga (\u0161e) nismo nosili ob prihodu, smo ga pa prav gotovo ob vrnitvi domov. In verjamem, da prebiva v na\u0161ih srcih. Hvala Ti, Gospod, moj Bog! Oh, tako lepo mi je, ko \u0161e enkrat podo\u017eivljam na\u0161e romanje. Moje srce je polno veselja, \u010dutim se ljubljena od Gospoda in povezana z vsemi Romarji. Kako lep ob\u010dutek je to! In s tem ob\u010dutkom Te, draga Marjetka, prav lepo pozdravljam in kli\u010dem nate Bo\u017ejega blagoslova. Bog Te \u017eivi!<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                  \n
                • Romanja sem se, tako kot vsako leto zelo veselila. Vesela sem bila, da sem imela \u0161e tri sopotnike, ki so s seboj prinesli tudi svoja vesela pri\u010dakovanja. V Zapogah nas je pri\u010dakala Viktorija in nas skrbno usmerila v pravo smer. \u017de na za\u010detku sem \u010dutila medsebojno sprejemanje in povezanost med vsemi, ki smo 30 tednov hodili po poti DV\u017d , ter si izkazali medsebojne objeme in pozdrave. Prevzela me je tudi lepota in toplina cerkvice sv. Nikolaja, ter prijaznost g. \u017eupnika. Nagovorila me je razlaga znamenja sv. kri\u017ea, ki pomeni med drugim tudi Bo\u017eji objem. Tudi nagovor Anastazije in Marjetke je prinesel posebno prisr\u010dnost. \u00bb\u010ce se dva ljubita ne potrebujeta veliko besed in glasnosti\u2026.\u00ab Veliko pri\u010devanje pa je bilo videti Viktorijino dru\u017eino, ki je bila vsa v slu\u017eenju. Gospod na\u0161 Dobri Pastir pa nam je pogrnil mizo tudi po evharisti\u010dni daritvi, ki je simbolizirala polnost, ki jo prejemamo v skupnosti Romar. Tudi vsi moji sopotniki v avtu so vidno razodevali, da jim ni\u010d ne manjka. Bogu hvala za Romarja, Marjetko, vse spremljevalce in spremljance, letos pa \u0161e posebno Viktoriji, ki nas je gostila.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                    \n
                  • Ko sem pri\u0161la v Zapoge, sem zagledala \u010dudovito urejeno in vzdr\u017eevano cerkvico, kjer smo imeli udele\u017eenci DV\u017d sveto ma\u0161o, v zahvalo za vse prejete milosti, za Svetega Duha. Tu sem na stropu ko sem vstopila v cerkev prebrala napis v tem smislu, dobesedno se ne spomnim, da to kar po\u010dnem, naj delam v veselju. Pomenljivo ali ne? Zahvalila sem se Bogu, za blagoslov pri pogovorih s spremljankami, za milosti in spoznanja, ki so jih prejele. Prav tako za organizatorko sre\u010danja, Viktorijo, saj je bilo vse odli\u010dno organizirano ter je bilo vlo\u017eenega precej dela. Po za\u010detku ma\u0161e mi je za\u010del piskati slu\u0161ni aparat, ki je opozarjal, da se je izpraznila baterija. Pridige sploh nisem skoraj ni\u010d sli\u0161ala in ostale dele ma\u0161e napol, vendar sem ostala mirna in spokojna. Sedi in u\u017eivaj sem si rekla. Hvale\u017ena sem Bogu tudi za vse milosti, ki sem jih prejela sama in tudi za mojo spremljevalko. Tudi za duhovnika, ki je ma\u0161eval in kateremu sem imela prilo\u017enost prisluhniti zunaj, ko se je dal motiti med njegovim skromnim kosilom (mrzlo juho). Dal je kar nekaj dragocenih nasvetov pri na\u0161em duhovnem boju. Na videz preprostih, vendar u\u010dinkovitih. Upam, da sem si jih zapomnila. Sicer pa mislim, da se na ta dan odvijajo stvari \u0161e posebej kot Bog ho\u010de in nobena stvar ni slu\u010dajna. Bogu hvala za vse, vsem udele\u017eencem DV\u017d, spremljevalcem in spremljancem, posebej pa Marjetki, \u017eelim obilo Bo\u017ejega blagoslov in varstva. Mogo\u010de, \u0161e ta misel, kako pomembna je skupnost, molitvena podpora, in to, da smo vsi enakovredni, hkrati pa razli\u010dni v svojih zna\u010dajih in darovih. Vse lepo.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                      \n
                    • Najprej en velik hvala Viktorijini dru\u017eini za organizacijo, bila sem navdu\u0161ena, ko sem na kri\u017ei\u0161\u010du zagledala njenega starej\u0161ega sina, oble\u010denega v na\u0161o maj\u010dko in h\u010deri, ki sta usmerjali promet. Ko sem si po romanju ogledovala fotografijo oltarja, ki je bil bogato okra\u0161en s cvetjem, sem podo\u017eivljala pravo prazni\u010dno vzdu\u0161je. Spoznala sem, da ima zahvalno romanje pri opravljanju duhovnih vaj velik pomen. Sem \u017ee mislila, da se mi v leto\u0161njem krogu ni zgodilo ni\u010d posebnega, pa mi je bilo prav zdaj razodeto \u2026 kako velike stvari je zame naredil dobri Bog in da me prav on neizmerno ljubi. Prav tako sem mo\u010dno \u010dutila Marijino prisotnost. Tudi sre\u010danje z duhovnikom je bilo bo\u017eji dar, njegova razpolo\u017eljivost je bila Bogu v \u010dast. Bistvo pa je to, da za blagoslov niso potrebna potovanja na drugi konec Sveta, bolj pomembna je na\u0161a odprtost srca s katero se odpravimo, \u017ee samo, na vrh hriba, v mislih nosimo Marijo, Jezusa, \u2026 da se lahko sre\u010damo z Bogom.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                        \n
                      • Zahvaljujem se Gospodu za tako pre\u010dudovit dan, kot se je za\u010del \u017ee z jutrom 25.5., sobota, ki je bila dolo\u010dena za zahvalno romanje skupne Romar, kateri pripadam tudi jaz in se za to tudi Bogu zahvaljujem, da ste me sprejeli medse. Gospod je res vsemogo\u010den in nam je podaril s soncem obsijan dan, pre\u017eivet v \u010dudovitem okolju in v pre\u010dudoviti cerkvici. \u0160e \u010dudovitej\u0161a pa je bila darovana, sveta ma\u0161a in vse besede, ki so nam bile namenjene in so se mene osebno zelo dotaknile. Tudi dru\u017eenje ob agapeju (skupnem obedu) je bilo prisr\u010dno, zato zaklju\u010dim z besedo odli\u010dno in Bogu hvala za vse do\u017eiveto in prejeto.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                          \n
                        • Lepo do\u017eivetje prijateljstva z Bogom in drugimi udele\u017eenci se me je zelo dotaknilo. V globokem spominu pa mi bo ostalo \u2018spo\u0161tovanje do pokri\u017eanja\u2019, \u010deprav mi je \u017ee prej veliko pomenilo, se me je sedaj iz pridige tako razsvetlilo, da ga do\u017eivljam \u0161e bolj globoko. Tudi naprej sem \u017ee povedala drugim in \u0161e bom.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                            \n
                          • Vsega je bilo v obilju za telo, du\u0161o in duha. Bogu hvala za vse in vsem, ki so se za udele\u017ebo posebno potrudili, ter verjamem, da so do\u017eiveli veliko milosti, kar jim tudi \u017eelim.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                              \n
                            • Pot, ki nas je peljala v Zapoge na romanje, je bila kar dolga, zato smo med potjo molile (skupaj s sopotnicami) in na\u0161a srca so bila \u017ee ogreta, tako da smo pri\u0161le polne pri\u010dakovanja na obred svete ma\u0161e in prejem svetega obhajila s popolno ljubeznijo. Tudi nagovori so bili sijajni. In potem \u0161e za telo tako dobro pripravljeno, da je bilo \u010dutiti, kot potrditev, da smo res enotni v skupini \u2018Romar\u2019. Hvala za vsakega, ki se je udele\u017eil, in zahvala Viktoriji, za njeno prizadevnost pri pripravi.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                \n
                              • Romanje je bilo zelo blagoslovljeno. \u017de sama cerkev, ki je bila majhna, nas je povezala, da smo bili kot ena dru\u017eina. Najbolj so se me dotaknile besede duhovnika, ki je med pridigo omenil, da so znanstveniki raziskovali hostijo, ki je po \u010dude\u017eu postala meso. Ugotovili so, da je po sestavi enako vlaknom sr\u010dne mi\u0161ice. To spoznanje, da pri evharistiji prejmem Jezusovo srce me je zelo ganilo. Poglobil se je moj odnos do evharistije, vsak dan premi\u0161ljujem o Jezusovem srcu, ki ga prejmem pri sveti ma\u0161i. Ko se naslonim na Njegovo srce mi daje po\u010ditek, nova spoznanja, varnost, zaupanje, mir, veselje\u2026 kot Janez, ki se je pri zadnji ve\u010derji naslonil na Jezusove prsi. Tudi jaz \u017eelim biti njegova u\u010denka.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                  \n
                                • Meni je bilo romanje zelo lepo, najbolj me je navdu\u0161ila slika Brezmade\u017ene Marije na glavnem oltarju in nato \u0161e duhovnikove besede za pro\u0161njo po osebnem namenu. Skratka bilo je zelo milostno in lepo. Iskrena hvala Viktoriji in vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in Bogoslu\u017eju.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                    \n
                                  • Nikoli ne bom pozabil teh lepih dogodkov in radodarnost Boga. Hvala !<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                      \n
                                    • Navdihnila me je svetost male cerkve, ti\u0161ina, preprosti ljudje, ki so se odlo\u010dili za Boga. Kot dar teh duhovnih vaj, sem prepoznala slogo, edinost v dru\u017eini in povezanost med zakoncema. \u010cude\u017e za dana\u0161nje \u010dase, prav tako kot je bilo presene\u010denje za va\u0161\u010dane, toliko \u0161tevilo ljudi v cerkvi,  v \u010dasu, ko je najve\u010d dela na polju, v hlevu. A, \u010das za Boga je najbolje porabljen \u010das, vse drugo lahko po\u010daka.  Bo\u017eji blagoslov !<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                        \n
                                      • Bogu hvala za DV in na\u0161o skupino Romar. Vedno mi je lepo, ko smo skupaj in prav je, da se zahvalimo Bogu tudi z romanjem. Na \u017ealost sem zamudila del sv. ma\u0161e, vendar sem bila pri sv. obhajilu, kar mi je prineslo veselje in mir v srce. Zelo se me je dotaknil pogovor z g. \u017eupnikom Mlakarjem po ma\u0161i, ki ima slu\u017eenje, kot eksorcist (izganjalec hudega duha) 1. reda. V pomo\u010d mi bodo molitve in ro\u017eni venec k sv. Duhu, ki nam ga je dal. Vse to upam, da mi bo pomagalo k bolj\u0161emu razlo\u010devanju in ve\u010dji avtoriteti bo\u017ejega otroka. Vsa zahvala tudi in predvsem Viktoriji, ki se je tako potrudila pri organizaciji romanja\u2026ne glede na obilo dela na kmetiji in ob po\u0161kodovanem kolenu. Bog ji povrni. Tudi tebi Marjetka, Bog povrni za vso podporo in vse delo. Naj nas vse blagoslovi Bog, po Jezusu Kristusu, na\u0161em Gospodu. Amen!<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                          \n
                                        • Romanja se vedno veselim, saj je to po dosedanjih izku\u0161njah najprijetnej\u0161e sre\u010danje skupine Romar. Vedno je lepo poromati in spoznati kak\u0161no novo cerkvico, \u0161e posebej s prijatelji, kar udele\u017eenci skupine Romar zagotovo smo. Letos je poseben vtis pustil duhovnik, ki je daroval ma\u0161o. S svojo pridigo in pogovorom po ma\u0161i je pustil velik vtis gore\u010dega in predanega duhovnika.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                            \n
                                          • Zahvala gre tudi Viktoriji in njeni dru\u017eini za dobro organizacijo ob prihodu. Najlep\u0161i del pa je bilo dru\u017eenje ob prepolni mizi po ma\u0161i, kjer si kot skupina znamo vedno pripraviti simpati\u010dno \u201czabavo\u201d. Bogu hvala za lepo vreme in pre\u017eivete lepe trenutke. Bo\u017eji blagoslov.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                              \n
                                            • Leto\u0161nje romanje v Zapoge me je potrdilo v bo\u017eji ljubezni, ki se je izkazovala po Viktorijini dru\u017eini. Res je to bil \u0161e en dan, ki ga je naredil Gospod za vse nas. Sveta ma\u0161a mi je bila prava pa\u0161a. Sr\u010dnost duhovnika, zbranost, pridiga kaj vse pomeni Jezusov kri\u017e, kako ga uporabiti, se nanj spo\u0161tljivo obra\u010dati. Jezusova vzgoja za \u017eivljenje. Z hvale\u017enostjo Gospodu in ljudem za vse darove, ki smo jih zau\u017eili duhovno in telesno. Za veselje dru\u017eenja, lepote narave, lepote cerkvice, vasi. \u010cudovito!<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                                \n
                                              • Nepozabni trenutki! Bogu hvala! In Sveti Mariji, ki me je pozdravila na oltarju v svoji bo\u017eanski podobi, ter spremljala vsa dogajanja.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                                  \n
                                                • Prevzela me je duhovnikova prijaznost, pridiga o kri\u017eu in njegovem pomenu. Vedno je \u0161e ve\u010d. Hvala Mariji za pot, po kateri me vodi. Hvala za prijetno dru\u017eenje. Prisr\u010den pozdrav in blagoslov. Hvala za potrpljenje.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                                    \n
                                                  • Romanje 25. maj, veselim se. Naredim razpored obveznosti, predam v Gospodovo naro\u010dje. Dan pred romanjem se je obseg dela v slu\u017ebi napolnil do maksimuma. Ne glede na nove razmere ne opu\u0161\u010dam misli na romanje. Kjer je volja je tudi mo\u010d. Delati za\u010dnem sredi no\u010di do jutra, iz delavca, se \u201cpreobrezim\u201d v romarja in popoldan in v no\u010d zopet v delavca. To je bil dan ki ga je dal Gospod! Sveta ma\u0161a je bila \u201d duhovna bomba\u201d. Epilog za nazaj in mo\u010dna vzpodbuda za naprej. Imela sem ob\u010dutek da Gospod nagovarja prav mene v mojih stiskah in dilemah. Hvala vsem sestram in bratom v KRISTUSU za vse prejeto in do\u017eiveto, skozi cel krog DV\u017d in na romanju. Bo\u017eji blagoslov !<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                                      \n
                                                    • Sre\u010danje je bilo zame res bogato, posebno pa pridiga, ker to vsebino zaradi dragocenosti povezave s Kri\u017eanim Gospodom zelo potrebujem. \u010ce je kak\u0161na mo\u017enost, bi jo rada dobila v pisni obliki. Verjetno bi bila \u0161e za koga dragocena.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                                                        \n
                                                      • Na romanje me je pripeljal sveti duh. Na dan romanja sem bila brez telefona z navigacijo in brez zemljevida. Nevednost kam iti sem izro\u010dila Gospodu in rekla naj me pripelje. Vozila sem brez najmanj\u0161e predstave kam grem, kje se Zapoge nahajajo. Mislila sem si, da so blizu Vodic, zaradi imena Zapoge pri Vodicah, Vodic se pa spomnim od prej. Tako sem krenila na pot, s tremi majhnimi otroci in z mislijo da bo Gospod uredil tako kot je prav. Pred romanjem \u017ee nekaj mesecev nisem sama vozila po avtocesti ker nisem ljubitelj hitrosti, tokrat sem brez razmi\u0161ljanja \u0161la na AC, ker sem \u017ee tako bila v \u010dasovnem zaostanku in nisem \u017eelela \u0161e bolj zamujati. Ko me je med vo\u017enjo v predoru stisnilo, sem se v mislih odpovedala hudemu duhu strahu in v trenutku sem po vsem telesu za\u010dutila spro\u0161\u010denost, mir. Kmalu za predorom sem zagledala tablo za izvoz Vodice iz z veseljem in zaupanjem zaklju\u010dila s prvo polovico avto ceste. Pri vo\u017enji po izvozu, sem se spra\u0161evala: \u00bbKam pa zdaj?\u00ab, ko se je odgovor pojavil kar sam, pred menoj je stala bencinska \u010drpalka in takoj se mi je porodila misel: na bencinski postaji so vedno ljudje in lahko koga vpra\u0161a\u0161 kako do Zapog. Iz izku\u0161nje preteklih romanj sem si predstavljala da me sedaj \u010daka \u0161e kar nekaj \u010dasa vzpenjajo\u010de se vo\u017enje in razpotij-kri\u017ei\u0161\u010d. Pa me je odgovor prijaznega voznika ki sem ga vpra\u0161ala za smer do Zapog, presenetil, da so zapoge takoj naslednja vas desno in da je cerkev tam. Z velikim presene\u010denjem in olaj\u0161anjem in z del\u010dkom nezaupanja, \u010dudenja sem se odpeljala po sli\u0161anih napotkih in uzrla tablo kraja Zapoge in nato smerokaz za cerkev. Presene\u010dena da je cerkev tako dostopna, kar nisem mogla verjeti, da sem pri\u0161la prav in sem vpra\u0161ala iz avtomobila \u0161e dve gospe, ki sta samo potrdili, da je to edina cerkev v Zapogah. \u017de po kaki minuti vo\u017enje pa sem v nasproti voze\u010dem vozilu opazila znani obraz iz DV\u017d in obdalo me je dokon\u010dno olaj\u0161anje, veselje in hvale\u017enost Gospodu, Sv. Duhu, ki mi je poslal znamenja in me pripeljal na na\u0161e romanje. Hvala Bog in Sveti Duh za vse voditelje in udele\u017eence  DV\u017d, po katerih mi izkazuje\u0161 svojo ljubezen. In hvala Jezus, da si me poklical in me izbral, da to lahko prena\u0161am tvojim izbranim.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n