Beseda Romar je v srednjem veku označevala osebo, ki gre v Rim. Latinska beseda »peregrinus« pomeni romar. Koren »per ager« pomeni iti čez polja, ali »per eger« iti čez mejo. Za Rimljane je »peregrinus« pomenil popotnika ali tujca. Izraz je versko konotacijo dobil šele kasneje in sčasoma začel pomeniti božjepotnika. Slovenski izraz božjepotništvo ali romanje tako pomeni potovanje s ciljem, ki je tako fizični kot duhovni. Pravi cilj romanja je namreč srečanje s Svetim. Ko besedo romar preberemo nazaj, (r)amor, dobimo ljubezen in Bog je ljubezen. 1 Jn 4,7–16: »Tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem.«
Romanje s svetim Ignacijem Lojolskim mi podari:
- tedensko osebno spremljanje in stalno molitveno podporo,
- vsakodnevno premišljevanje Božje besede,
- spoznavanje in raziskovanje Boga, prepoznavanje njegovega delovanja v mojem življenju,
- prepoznavanje delovanja hudega v mojem življenju in kam me vodi moj Ego,
- odkrivanje veličine Boga, predvsem ljubezni s katero nas ljubi troedini Bog in zame osebno skrbi,
- spoznanje kam me želi odpeljati Sveti Duh in kaj je Božja volja zame,
- urejenost in veselje do življenja,
- pomembnost današnjega dne, moja preteklost in prihodnost sta del Božjega načrta,
- iskrene in prave prijatelje,
- polnejše in bogatejše medosebne odnose,
- dušni mir,
- očiščenje, svobodo, samospoštovanje in dostojanstvo,
- vztrajnost, zaupanje in vero,
- osvobajanje lastnih omejitev, predsodkov, zamer, nezadovoljstva in grešnih nagnjenj,
- več milosti, darov in sadov,
- dar razločevanja, dar modrosti in zavedanja, da sem in bom vedno Božji otrok,
- ljubezen in odpuščanje,
- osvoboditev strahov, žalosti in jeze
- sproščenost in spoznanje, da nikoli nisi sam,
- ponižnost, radost, upanje in hvaležnost,
- in še obilje drugega.
