DUHOVNE VAJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
Dobrodošli na duhovnih vajah svetega Ignacija Lojolskega. Cilj duhovnih vaj je, da človek tako uredi svoje življenje, da se ne pusti voditi svojim neurejenim nagnjenjem, temveč dopušča, da ga Bog očisti, osvobodi in vodi po svoji poti. Duhovne vaje sv. Ignacija trajajo mesec dni v strogi tišini. Za tiste, ki si ne morejo vzeti mesec dni zaradi dela in drugih dolžnosti, sv. Ignacij (DV 19) predvideva možnost opravljanja duhovnih vaj v vsakdanjem življenju, kjer se molitev in delo prepletata. Ta 30-tedenski program se nahaja v Smernicah, ki jih je priredil pater John Veltri, DJ, v okviru Centra za duhovnost Loyola House, ki ga vodijo jezuiti v bližini Toronta v Kanadi. Vsak teden ima šest premišljevanj (meditacij). Sedmi dan je pogovor s spremljevalcem(-ko), ki nas spremlja na duhovni poti. Isti razpored ohranimo skozi vseh 30 tednov.
Predloženo besedilo – Na enem listu so premišljevanja za en teden. Ta list imamo pred seboj teden dni, ostalih ne gledamo vnaprej. Šest premišljevanj za šest dni je označenih z a), b), c), č), d), e). Za sedmi dan premišljevanje ni predvideno. Ta dan se v času, predvidenem za premišljevanje, pripravimo na pogovor s spremljevalcem(-ko).
Knjižico Duhovne vaje sv. Ignacija Lojolskega potrebujemo od pete molitvene enote naprej. Pravil se je potrebno zvesto držati, če odstopamo od predloženih pravil, je težko ugotoviti duhovne vzgibe in milostne spodbude. Predložena pravila so kot stalnica, naše odzivanje nanje pa so spremenljivke, ki bodo pokazale, kje smo.
Spremljevalec(-ka) nam pomaga, da se spoznamo, sprejmemo svojo molitveno izkušnjo in resnico o sebi, ki jo prejemamo po molitvi, da se odpremo Božjemu delovanju in načrtu z nami. Vsebina duhovnega spremljanja in pogovora s spremljevalcem(-ko) je izkušnja v molitvenem premišljevanju. Zato je pomembno, da se naučimo opisati svoje molitvene izkušnje. Svoboda je predpogoj resnično iskrenega iskanja in odkrivanja Boga. Zato se bomo trudili, da se ne navezujemo na osebe. Molili bomo za svojega(-jo) spremljevalca(-ko), da nas vodi k Bogu.
Vsebina vsakega tedna velja za vse dni v tem tednu! Vsa premišljevanja enega tedna imajo isto temo, vse vsebujejo isto misel, ki je povezana z milostjo, za katero molim.
Milost je tisto, za kar prosimo in kar želimo doseči v premišljevanju, tako kot gremo na romanje z namenom, da dosežemo/prejmemo neko milost. Na začetku vsakega premišljevanja prosimo za milost, ki jo iščemo/želimo. Po premišljevanju, v refleksiji, pa gledamo, če smo milost prejeli.
| Čas premišljevanja lahko izberemo. Na razpolago imamo tri možnosti: 90 minut: – 5 min neposredna priprava – 60 min molitev – 10 min refleksija – 15 min večerno izpraševanje vesti in zavesti. | 60 minut: – 5 min neposredna priprava – 40 min molitev – 7 min refleksija – 8 min večerno izpraševanje vesti in zavesti. | 40 minut: – 30 min neposredna priprava in molitev – 5 min refleksija – 5 min večerno izpraševanje vesti in zavesti. |
Premišljevanje vedno traja enako dolgo, torej toliko, kolikor smo si določili (90, 60 ali 40 minut). Brez dogovora s spremljevalcem(-ko) tega časa ne skrajšujemo niti podaljšujemo. Sestavljeno je iz molitve za željeno milost, branja predloženega teksta, meditacije ali konteplacije ter kolokvija.
Meditacija je premišljevalna molitev, vendar ni vsako razmišljanje tudi meditacija. Meditacija je urjenje premišljevanja, pretehtavanja in preudarjanja, premlevanja misli, pri kateri morajo biti vključene vse moje telesne, duševne in duhovne sposobnosti, da morem doseči svoj cilj – me popeljati v globino, v notranje doživljanje in okušanje stvari, kar me edino notranje zadovolji (DV 2). V tem smislu je meditacija pot v notranjost, globoko premišljevanje, razsvetljenje in sprejemanje odločitve.
V kontemplaciji si zamislim s pomočjo domišljije sebe v prizoru iz Svetega pisma oziroma v kateremkoli dogodku, situaciji ali odnosu v Božji navzočnosti in potem pri tem sodelujem. Zrem oziroma motrim kraj/prostor, kjer se odvija prizor, pozorno z vsemi čuti vstopam v dogajanje in v odnose, s tem omogočam Bogu, da me nagovarja po moji domišljiji. To je eden od Ignacijevih priljubljenih načinov, ki ljudem pomaga vstopiti v odnos z Bogom.
V nadaljevanju opravim kolokvij, toje pogovor z Bogom, ko se glasno ali v duhu pogovarjam z Nebeškim Očetom. Poslušam kaj mi govori, postavljam vprašanja in on mi odgovarja, tak pogovor imam lahko tudi s katerakoli sveto osebo. Pogovor ali kolokvij je zelo pomemben del molitve. Sv. Ignacij priporoča, da si predstavljamo Gospoda Jezusa, kako sedi nasproti mene. Pogovor teče v obeh smereh, kot iskren prijateljski pogovor in ne monolog. Besede je treba izmenjati: izgovoriti, poslušati in zapisati
Trojni pogovor ali trojni kolokvij je pogovor s tremi osebami: z Gospodom Jezusom, z nebeško Materjo in nebeškim Očetom, ob koncu zelo pomembnih premišljevanj.
Refleksija je pregled molitvene izkušnje, ki jo opravim v Božji navzočnosti in jo zapišem. Refleksijo vedno pišem takoj po molitvi. Po končani molitvi gledam, kaj se je v njej zgodilo. To je spraševanje zavesti o Božji prisotnosti in Božjem vplivu v molitvi. Z refleksijo se učim spoznavati svojo molitveno izkušnjo. Namen refleksije je, da se naučim razločevati, od kod prihajajo vplivi: od mene, Boga ali sovražnika. Refleksija mi tudi pomaga, da spoznam, kam me vodi Božji vpliv, kam me Bog želi pripeljati.
Pri refleksiji odgovarjamo na vprašanja:
1. Kakšna je bila moja daljna in bližnja priprava na premišljevanje?
2. Katera besedila so bila predložena, katera pa izbrana za ponavljanje in zakaj?
3. Katera čustva in misli so se pojavljala med premišljevanjem?
4. Kakšno je bilo razpoloženje pred in do kakšne spremembe razpoloženja je prišlo med premišljevanjem?
5. Ali se želim vrniti na vsebino, ki me je med molitvijo bolj nagovorila?
6. Ali sem prosil(-a) za milost?
7. Sem to milost prejel(-a)?
8. Kako je potekal pogovor (kolokvij)?
9. Od koga so prišli vplivi: od Boga, od mene ali od sovražnika?
Zaželeno je, da smo ves dan, če je mogoče, v mislih na svoje premišljevanje, da z njimi zaspimo in se z njimi zbudimo. Tako bomo bolj vsrkali vsebino. Ne bomo iskali nobenih drugih vsebin, razen svojih dnevnih dolžnosti, ki jih vestno opravljamo.
Dodatna besedila za premišljevanje. Če imamo ta dan dovolj časa in želimo premišljevati še izven časa molitve, ne vzamemo premišljevanja za naslednji dan, ampak eno izmed dodatnih besedil. Ni dobro brati drugih knjig, ki niso povezane s tem, razen po dolžnosti.
Zvečer opravim spraševanje zavesti oziroma eksamen – to je refleksija oziroma pregled dneva, pol dneva, lahko tudi tedna ali naših posameznih doživetih dogodkov/situacij, gre v bistvu za iskanje Božje prisotnosti v tem oziroma kako je deloval Bog in kam me vodi njegov Sveti Duh. Ozavešča moje sodelovanje z Bogom v bližnji preteklosti do tega trenutka in me vodi v prihodnost.
Refleksijo na dan lahko opravljam na več načinov, pri tem je pomembnih pet točk:
- Hvaležnost Bogu.
- Zavedanje Božje prisotnosti.
- Prepuščanje vodstvu Svetega Duha.
- Obžalovanje in spoznavanje Božje ljubezni ob tem.
- Odločitev za moje sodelovanje z Bogom – prošnja za naslednji dan.
Pri zapisu oziroma pogovoru z Bogom si lahko pomagam z naslednjimi vprašanji:
- Kakšen sem vstopil v dan?
- Katere dolžnosti so mi bile zadane? Katere sem lahko izbiral? Katere sem izbral?
- S kakšnimi občutki in mislimi sem delal čez dan?
- Kako je premišljevanje vplivalo na moj dan?
- Kako so dnevni dogodki vplivali na moje razpoloženje?
- Ali je kaj v dnevu kar bi bilo potrebno bolje napraviti, če bi se lahko ponovilo?
- Ali sem se zavedal Božje prisotnosti čez dan?
- Ali sem se obrnil k Bogu na pomoč? Ali mi je pomagal?
- Kakšen je bil moj odnos do Boga v tem dnevu?
- Ali sem bil pri maši? Kako je to vplivalo na mene?
- Ali sem opravil spraševanje zavesti ob poldne? Kako je to vplivalo na popoldne?
- Kdo je na mene danes vplival: Bog, božji sovražnik ali jaz (moje rane, moj značaj, preteklost, moje slabe ali dobre navade)?
Sedmi dan zberem vse refleksije/zapise pregledov preteklih molitvenih izkušenj in gledam, kaj se je dogajalo čez teden. V okviru priprave na pogovor s spremljevalcem(-ko) naredim refleksijo za cel teden. Refleksija ni teološka razprava, ne odločitev, ne molitev in ne kolokvij. Refleksija je ogrodje za pogovor s spremljevalcem.